Vlada se je na seji seznanila s spomladansko napovedjo gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je sredi septembra lani državi za letos napovedal 2,4-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno. V redni spomladanski napovedi je te napovedi znižal. Za letos tako napoveduje 2,1-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,4-odstotno, kar je 0,2 odstotne točke manj od jesenskih pričakovanj. V letu 2027 pa naj bi bila gospodarska rast 2,3-odstotna.

Gospodarska rast bo tako po napovedih letos višja kot v letu 2024, ko je po prvi oceni državnega statističnega urada znašala 1,6 odstotka. Kljub pospešku pa bo nekoliko nižja od jesenskih pričakovanj, je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila tudi v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš. K višji rasti BDP-ja bosta letos po njenih besedah ključno prispevala rast domače potrošnje, še posebej zasebne, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje zlasti državnih investicij po lanskem upadu.

Rast izvoza blaga bo nekoliko nižja, a bo sledila rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza storitev pa se bo še pospešila, je navedla Bednaš. Ob objavi napovedi, s katero se je seznanila tudi vlada, je Bednaš opozorila na določeno negotovost in tveganja, ki so večja kot jeseni. Povezana so s protekcionističnimi ukrepi ZDA, razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, pa tudi s konkurenčnostjo evropskega gospodarstva. V domačem okolju je med tveganji izpostavila zmogljivosti za izvedbo obsežnih investicijskih projektov.

Rast cen pa bo letos po napovedih Umarja umirjena. Konec letošnjega leta naj bi inflacija znašala 2,7 odstotka, v povprečju leta pa bo 2,3-odstotna.

EBRD znižal letošnjo napoved rasti v celotni regiji, kjer deluje

Svoje napovedi za Slovenijo je v zadnji redni objavi znižala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je napoved rasti s prvotnih 2,6 odstotka oklestila na dva odstotka, predvsem na račun domačega povpraševanja. Prihodnje leto naj bi medtem rast BDP-ja v Sloveniji tudi po napovedih EBRD-ja pospešila na 2,4 odstotka, če se s trgovino povezana negativna tveganja ne bodo uresničila.

EBRD je sicer znižal letošnjo napoved rasti v celotni regiji, kjer deluje. Gre za veliko območje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, nekdanjih sovjetskih republik z Mongolijo in dela severne Afrike ter Bližnjega vzhoda. Letos naj bi bila rast BDP-ja 3,2-odstotna, kar je glede na napoved iz lanskega septembra 0,3 odstotne točke manj.

Prihodnje leto pa naj bi se rast dodatno okrepila na 3,4 odstotka. Srednja Evropa in baltske države naj bi letos imele 2,7-odstotno rast, ki naj bi se leta 2026 okrepila na 2,8 odstotka. Države jugovzhodne Evrope naj bi letos rasle po 2,1-odstotni stopnji, leta 2026 pa po 2,4-odstotni. Države zahodnega Balkana bodo po napovedih tako letos kot prihodnje leto imele 3,6-odstotno rast.

Negotovost zaradi inflacije in svetovnih trgovinskih trenj

V najnovejšem poročilu o gospodarskih napovedih v regiji, kjer deluje, je kot tveganje izpostavila pospešitev inflacije in šibko zaupanje. Naložbe bi se lahko letos okrepile na račun sredstev EU-ja in popoplavne obnove, medtem ko napoved tujega povpraševanja ostaja zelo negotova zaradi svetovnih trgovinskih trenj.

"Negotovost glede morebitnega zvišanja carin na uvoz dobrin v ZDA in vzajemnih ukrepov ameriških trgovinskih partnerjev se je občutno povečala. Povečana negotovost glede trgovinskih pravil ima lahko sama po sebi precejšen negativen učinek na trgovino, naložbe in proizvodnjo," so zapisali pri EBRD-ju. Dodali so, da je poleg negotovosti kratkoročni učinek carin in trgovinskih omejitev na posamezna gospodarstva odvisen tudi od tega, ali te carine veljajo za vse ali zgolj za izbrane trgovinske partnerje.

Tako EBRD denimo navaja, da bi uvedba ameriških 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, ki naj bi v veljavo stopila sredi marca, lahko slovenski, bolgarski in romunski BDP znižala za 0,03 odstotne točke. Inflacija kljub umiritvi ostaja eno odstotno točko nad povprečjem izpred pandemije covida-19.

V regiji EBRD-ja je ta decembra lani v povprečju dosegala 5,9 odstotka, potem ko je vrh dosegla oktobra 2022 pri 17,5 odstotka. "Medtem ko se je inflacija opazno znižala, so se viri inflacijskih pritiskov spremenili. Denarna politika in dinamika plač zdaj igrata veliko večjo vlogo," je dejala glavna ekonomistka EBRD-ja Beata Javorcik. Podrobnejšo analizo napovedi gibanj BDP-ja bo EBRD objavil maja.