Člani so se kritično izrekli do načrtovane ukinitve olajšav za investicije.

To so storili kljub temu, da jim je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Milojka Kolar v zameno ponudila uvedbo t. i. pospešene amortizacije za vlaganje v raziskave in razvoj. Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je trenutno še v koalicijskem usklajevanju, vlada pa naj bi ga predvidoma sprejela sredi novembra.

"Pričakovali bi, da se nam bodo pogoji poslovanja izboljšali, zdaj pa se bo našemu podjetju davek ob nespremenjeni davčni stopnji zvišal za štiri- do petkrat," je izračunal Nikolaj Bevk iz Iskraemeca. Bine Kordež iz Merkurja pa je opozoril, da je gospodarska rast Slovenije odvisna le od vlaganj v osnovna sredstva. Če želimo spodbuditi investicije, bi morali ohraniti vsaj del olajšav, je opozoril Kolarjevo.

Razprava tudi o zdravstveni reformi
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je danes z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom razpravljal o beli knjigi o zdravstveni reformi. Člani odbora so se strinjali, da je zdravstvena reforma potrebna, kljub temu pa podali številne pripombe in predloge na ukrepe iz bele knjige, s katerimi se bo dodatno obremenilo gospodarstvo. Glavni očitki ministru Kebru so se nanašali na zvišanje prispevne stopnje v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Bela knjiga o zdravstveni reformi predvideva, da naj bi se prispevna stopnja dodatno povečala za 1,95 odstotka iz bruto plač delojemalcev. Podpredsednik GZS-ja Miro Sotlar ter drugi člani upravnega odbora so izrazili bojazen, da bi se zvišanje stopnje lahko spremenilo v sindikalni pritisk za povečanje plač. Poleg tega pa se z reformo zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva, saj bo to nadpovprečno davčno obremenjeno. "Slovenija že sedaj namenja zdravstvu približno devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je višji delež, kot ga dajejo v povprečju države članice Evropske unije, zato bi vsako nadaljnjo povečevanje davčnih bremen občutno vplivalo na zaposlovanje," je bil prepričan Sotlar. Dodal je, da bodo po predlogu zdravstvene reforme vsi državljani, ki dobivajo več kot 205.282 tolarjev bruto plače, plačevali več za zdravstvo, letni strošek dela za delodajalca pa se bo povečal približno za 93.000 tolarjev.

Keber zavrača očitke
Minister Keber je vse očitke v zvezi s povišanjem zdravstvene stopnje zavrnil, saj bo po njegovem dve tretjini delodajalcev kljub nižji mesečni neto plači (ta se bo znižala za toliko, kolikor bo znašal dodatni zdravstveni prispevek) na boljšem. Delodajalci namreč iz svoje neto plače ne bodo več plačevali premije dodatnega prostovoljnega zavarovanja. "S tem pa bo ob zavezi sindikatov, da na podlagi prenosa premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v prispevek obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bodo zahtevali povišanja plač, odpadel razlog za povečanje bruto plač.

Sicer se je polemična razprava nadaljevala s kritiko ministru Kebru, da se bo zdravstveni sistem, kot predvideva bela knjiga, v veliki meri financiral iz javnih finančnih sredstev (preko obveznega zdravstvenega zavarovanja) ter v zelo majhnem deležu, približno 10 odstotkov, iz zasebnih sredstev (prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje).

Fouere: Storite več za razvoj malih podjetij!
Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere je dejal, da je treba v Sloveniji več storiti za razvoj srednjih in malih podjetij.

Pri tem ima GZS kot spodbujevalka ključno vlogo, čeprav je Slovenija pri pripravah za vstop v EU naredila že velik napredek, je dodal. Fouere je govoril ob slovesnem dvigu zastav petnajstih držav članic EU-ja, desetih držav pristopnic in zastavo EU-ja pred zgradbo GZS-ja. Prireditve so se udeležili tudi številni slovenski ministri in direktorji nekaterih večjih slovenskih podjetij.