Foto:
Foto:

To ugotavlja vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji Biswajit Banerjee. Po Banerjeejevem mnenju je znižanje inflacije v okolju velikega pritiska domačega povpraševanja velik izziv. Vodja delegacije IMF-a opozarja na okrepljeno domače povpraševanje, medtem ko tujega skoraj ni.

Pričakovati je, da se bo domače povpraševanje v bodoče še okrepilo, z razcvetom povpraševanja pa se bo okrepila tudi rast proizvodnje. Razlika med potencialno in realno proizvodnjo se bo zmanjšala, to pa bo znižalo pritisk na cene, je pojasnil Banerjee in dodal, da je to po ocenah IMF-a tudi razlog za umiritev inflacije v letu 2003.

Gaspari: Pritisk domačega povpraševanja problematičen
Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari se je strinjal, da je pritisk domačega povpraševanja problematičen, opozoril pa je, da to ni samo problem države, ampak tudi okolja, v katerega vstopa in ki samo po sebi ni brezhibno. Če ne bo iz zunanjega okolja preveč negativnih vplivov, se lahko izognemu izrazitemu pritisku domačega povpraševanja, meni Gaspari.

Tendence zniževanja inflacije v Sloveniji so, kot je poudaril Gaspari, v zadnjem času očitne in ni razlogov, da se v naslednjih mesecih ne bi nadaljevale. Banka Slovenije si po njegovih besedah prizadeva ohraniti stopnjo restriktivnosti denarne politike, njena vloga pa je tudi to, da znižuje pritisk inflacijskih pričakovanj.

IMF: Nujnost fleksibilnosti plačne politike
IMF poudarja nujnost fleksibilne plačne politike. Po izkušnjah držav, ki so v ERM II vstopile konec 90. let, je treba odpraviti indeksacijo plač na vseh področjih. Vloga plačne politike mora prispevati k zniževanju inflacije. Banerjee opozarja, da če plačna politika pripomore k nižji inflaciji, se mora razlika med realno rastjo plač in rastjo produktivnosti zvišati vsaj za eno odstotno točko. Spomnil je, da so bile v Sloveniji še leta 2001 realne plače večje od produktivnosti, leto kasneje je ta razlika znašala 1,6 odstotka, lani pa se je znižala na med en do 0,5 odstotka.

Banerjee je pojasnil, da je IMF presenetil predvsem odločnost države pri pripravi proračunov za leti 2004 in 2005, ki dokazujeta zavezanost Slovenije k fiskalni disciplini. Proračunske ukrepe je ocenil kot zelo dobre in strukturno uravnotežene.

Tudi o zdravstveni reformi
Glede zdravstvene reforme je poudaril, da mora ta odpraviti pomanjkljivosti v sedanjem sistemu. IMF je znova pozval k razmisleku, da bi se do leta 2005 zasebna zdravstvena zavarovanja prenesla na državo, s čimer bi se izognili vidnim posledicam na inflacijo.