To je ob slavnostnem odprtju sejemsko-izobraževalne prireditve Infos 2003 povedal predsednik vlade Anton Rop.

"Da bi ohranili ta položaj in še povečali prodornost slovenske telekomunikacijske in informacijske industrije, smo prav v zadnjem času storili nekaj pomembnih korakov, med njimi povezovanje znanstveno-raziskovalnih institucij v akademski sferi z razvojnimi oddelki v industriji s pomočjo spodbujanja tako imenovanih tehnoloških mrež," je pojasnil Rop. Ob tem je dodal, da prav na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij lahko računamo, da bo industrija s pomočjo te mreže prišla do novih proizvodov, ki bodo pomembno povečali dodano vrednost, ustvarjeno v industriji.

100 razstavljalcev in 26 seminarjev
Do 24. oktobra se bo na prireditvi predstavilo 100 razstavljavcev, v okviru 26 seminarjev in delavnic pa se bo zvrstilo več kot 200 predavanj. Potekala bo tudi poslovna konferenca, na kateri bodo ugledni strokovnjaki poskušali odgovoriti na vprašanja s področja uporabne informatike ter pojasniti, zakaj so nekatera podjetja pri nas tako uspešna.

Informacijska družba je priložnost
"Informacijska družba je za vlado priložnost, ki jo moramo izkoristiti, če želimo postati družba, ki se bo s svojim gospodarstvom, znanjem in tehnološkimi inovacijami lahko enakopravno kosala in sodelovala v skupnosti najbolj konkurenčnih držav Evropske unije," je poudaril Rop. Prav zato je "razvoj informacijske družbe kot ene od temeljev sodobne, uspešne, na znanju temelječe družbe" ena od pomembnejših prioritet vlade.

Za večjo dostopnost tehnologij
V strategiji o informacijski družbi je vlada tako že opredelila cilje in ukrepe, s katerimi želi spodbujati razvoj na tem področju, še zlasti s povečanjem dostopnosti informacijske in komunikacijske infrastrukture za vse državljane, je dejal Rop. Dodal je, da je Slovenija na področju razvoja informacijske družbe že naredila nekaj pomembnih korakov. "Na področju liberalizacije in zagotavljanja večje konkurenčnosti telekomunikacijskega trga in storitev smo zagotovili pravni in izvedbeni okvir za bolj odprt trg in odprli možnost za razvoj in nadgradnjo omrežij in storitev."

Poleg tega je po Ropovih besedah konkurenčnost zagotovljena tudi na trgu internetne ponudbe in mobilne telefonije, na področju fiksne telefonije pa si lahko obetamo nastope novih ponudnikov.

Dobra dostopnost e-storitev za državljane
Največji korak pa je Slovenija, tako Rop, naredila na področju dostopnosti do storitev informacijske družbe, saj se na področju zagotavljanja dostopnosti e-storitev za državljane uvršča celo pred nekatere sedanje članice EU-ja. Razvito je tudi področje e-poslovanja javne uprave in vlade. "Premalo pa smo naredili pri t.i. transakcijskih funkcijah, ko lahko gospodarstvo in prebivalci neposredno preko elektronskega poslovanja uporabljajo storitve javne uprave," je še ocenil Rop. Ob tem upa, da lahko v kratkem vendarle "pričakujemo pomembne premike, ki jih že kar nekaj časa čakamo na področju elektronskega davčnega poslovanja".

Rop je omenil tudi projekte, ki bodo omogočali varno elektronsko poslovanje med javno upravo in podjetji ter vse večjo opremljenost šol in drugih izobraževalnih ustanov z računalniško opremo in širokopasovnimi povezavami. Povečevanje širokopasovnega dostopa bo sicer tudi v prihodnje eden glavnih ciljev vlade.