Pred Slovenijo so številni izzivi predvsem na področjih spodbujanja konkurenčnosti gospodarstva, zniževanja inflacije ter izvedbe nekaterih preloženih sprememb.

Ekonomist meni, da bodo nekatere predložene spremembe na gospodarskem področju končane s kompromisnimi rešitvami ali pa bodo odložene na čas po volitvah.

Kljub temu poudarja, da bi bila nadaljnja konsolidacija nekaterih sektorjev, predvsem finančnega, vseeno zelo dobrodošla. Sicer pa je slovensko gospodarstvo po Štiblarjevem mnenju prilagoditev za vstop v EU pretežno že opravilo, zato majski vstop ne bo predstavljal šoka. Slovensko gospodarstvo naj bi, po Štiblarjevih ocenah, imelo višjo gospodarsko rast, kot jo s 3,2 % napovedujejo vladni uradniki. Štiblar je opozoril, da mora Slovenija maastrichtske kriterije izpolnjevati ob vstopu v EMU in ne ob vstopu v ERM II. "Zato ne velja prehitevati, prehodno obdobje dveh let v evročakalnici pa je smiselno uporabiti za nadaljnjo preoblikovanje nemenjalnega sektorja."

Slovenija naj bo tako ob vstopu v EU čim bolj enakovreden ekonomski partner, ki ima svojo strategijo, poudarja Štiblar. Znak enakopravnosti in razvitosti pa naj bosta nadaljevanje lanskega preseganja tujih neposrednih investicij Slovenije v druge države.

Ovin: Prvo leto po vstopu v EU ne bo koristi
Po mnenju ekonomista Rasta Ovina bo v letošnjem letu gospodarska realnost zaznamovana z neugodnimi gospodarskimi gibanji pri slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjih. Ovin ob tem meni, da vstop v evropsko povezavo Sloveniji v prvem letu ne bo prinesel kaj prida koristi, imela pa bo koristi, ki jih je pričakovati od zunanjega pritiska na slovensko ekonomsko politiko. Z vstopom v povezavo se bo Sloveniji povečal delež EU v blagovnem izvozu na prek 70 %, napoveduje Ovin, samo odpiranje pa bo najbolj čutila živilska industrija. Po njegovi oceni jo namreč na eni strani čaka močnejša konkurenca, na drugi pa bodo izostali nekateri zaščitni sistemi za občutljive skupine izdelkov.

V pripravah na vstop Slovenije v ERM II bodo morali dejavniki, ki bodo v tem obdobju slabili njen položaj (politika nadzorovanih cen, socialni partnerji s plačnimi zahtevami in proračunski porabniki), začeti delovati v korist slovenskega gospodarstva, meni Ovin. Pri zagotavljanju čim večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa naj bo njena vzdržnost odvisna od uveljavljanja slovenskih znamk, še dodaja.

Mramor za racionalizacije
Potrebo po določenih racionalizacijah, tako v javnem kot zasebnem sektorju (v bančništvu, finančnih inštitucijah in določenih podjetjih), je nedavno izpostavil tudi finančni minister Dušan Mramor. Po njegovem mnenju bo gospodarsko okolje letos bolj prijazno kot lani.

Savin: Negativne posledice krepitve evra
Leto 2004 bo po mnenju ekonomista Davorja Savina zanimivo predvsem s stališča nevarnosti za učinkovito delovanje Evropske gospodarske in monetarne unije (EMU) in negativnih posledic zaradi krepitve evra.