V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je obseg proizvodnje v kovinski industriji zmanjšal, kar naj bi bila posledica slabih razmer na evropskem trgu. Sekretar združenja za kovinsko industrijo pri GZS-ju Marko Mirnik meni, da za večja podjetja vstop v EU ne bo povzročal ljal težav, za manjša, ki so vezana predvsem na domači trg, pa bo položaj precej manj ugoden.

Nemčija najpomembnejši trg
Nemčija je za slovensko kovinsko industrijo najpomembnejši trg, saj znaša izvoz na
nemški trg kar 36 odstotkov vsega izvoza. Sledijo Francija (17 odstotkov), Italija (14 odstotkov), Avstrija (12 odstotkov), pomembna pa je tudi Hrvaška, kamor podjetja iz panoge izvozijo osem odstotkov celotnega izvoza.

Slovenska kovinska industrija ima sicer po Mirnikovem mnenju glede na trenutno stopnjo tehnoloških procesov in produktov priložnosti na globalnem trgu. "Kovinsko industrijo čez nekaj let vidim kot zelo integriran del evropske in svetovne industrije", je bil optimističen
Mirnik. Poudaril je pomembno vlogo države pri uveljavljanju kovinske industrije in dodal, da ministrstvo za gospodarstvo v zadnjem času s svojimi spodbudami že pomaga.

Problematični plačni model
Sekretar združenja se je dotaknil tudi problematike plačnega modela v panogi, ki ga je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije označil kot zastarelega in neustreznega. Glede obtožb sindikata, da GZS brez argumentov odklanja pogajanja o novem plačnem sistemu, je Mirnik dejal, da je včasih s strani sindikata preveč obtoževanj, ki ne omogočajo konstruktivnega dialoga.

V slovenski kovinski industriji je sicer zaposlenih 45.536 ljudi.