To je na okrogli mizi z naslovom S povezovanjem industrije, izobraževanja in raziskovanja močnejši v EU dejala gospodarska ministrica Tea Petrin.

Pospešiti zanimanje za študij strojništva
Razpravljalci so se strinjali, da je za tehnične študije, še zlasti za študij strojništva, vse premalo zanimanja. Med razlogi za tako stanje so omenjali zlasti nepopularnost študija in dejstvo, da mladi niso seznanjeni z možnostmi zaposlitve. Tudi zaradi tega je potrebna vključenost v gospodarstvo že v času študija, ki bi morala po mnenju udeležencev potekati preko obveznega praktičnega dela študija.

Gospodarstvo naj sporoči svoje potrebe
Veliko podjetij se v iskanje potrebnih kadrov vključuje zlasti preko štipendiranja, nekatera že na ravni srednješolske izobrazbe. Nekatera, kot je poudaril Danijel Zupančič iz Trima Trebnje, pa s seznanjanjem mladih o tehničnih poklicih začnejo že v osnovnih šolah v okviru praktičnih delavnic. Sicer pa je za uspešno sodelovanje znanstvene sfere in gospodarstva bistveno, da gospodarstvo pove, kakšne potrebe bo imelo in kakšne so njegove tendence, torej kakšno znanje bo potrebovalo. Za večje sodelovanje raziskovanja in gospodarstva pa bo treba razvijati raziskovalno-razvojna jedra tudi znotraj industrije, saj bo tako pretok znanja stekel sam po sebi, so poudarili udeleženci.

340 milijard tolarjev za razvoj
Ukrepi za povezavo obeh sfer so ob vloženih 15 milijardah tolarjev od leta 2000 do danes privedli do še 340 milijard tolarjev, kolikor so jih v tem obdobju za raziskave in razvoj, tehnološke izboljšave ter organizacijske in managerske pristope vložila podjetja sama. Ustvarili pa so tudi 4.000 novih visoko kakovostnih delovnih mest, je še poudarila ministrica. Kot je dodala, pa je za večje sodelovanje med znanstveno sfero in gospodarstvom potrebna tudi večja avtonomnost univerz pri spreminjanju učnih programov, da bo tako izobraževalni sistem lahko hitreje odgovoril na potrebe gospodarstva.