Po besedah kmetijskega ministra Franca Buta gre za izjemno pomembno uredbo, ki na eni strani govori o pravicah, na drugi strani pa o podporah za področje obnov vinogradov po vstopu v EU. But je dodal, da je uredba zelo pozitivno sporočilo za slovenske vinogradnike in vinarje, saj jim daje tudi nekaj priložnosti.

Uredba po besedah ministra ureja obseg vinogradniških površin, dovoljenja za obnovo vinogradov, dovoljenja za krčenje vinogradov, podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave ter podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin.

Pravica za obnovo vinograda se deli na pravico za ponovno zasaditev vinograda, do katere je pridelovalec v principu upravičen po krčenju, in pravico za novo posaditev vinograda, kjer gre za približno 1,5 odstotka površine vinogradov. Tistim pridelovalcem, ki pridelujejo vino izključno za lastno uporabo, pa odločbe o dovolitvi obnove vinograda ni potrebno pridobiti, je poudaril But.

Možnost za dodatno posaditev
Za slovenske vinogradnike to predstavlja možnost, da dodatno posadijo do 5.609 hektarjev vinogradov. Slovenija ima lahko to pravico v rezervi največ do pet let od uveljavitve uredbe, je poudaril But. Poleg tega so v rezervi tudi pravice za novo posaditev, če so Sloveniji dodeljene površine iz kvote. Ta po Butovih besedah Sloveniji še ni dodeljena, obstaja pa pravilo, da gre za 1,5 odstotka površine vinogradov. Ta pravica bo sicer veljala do leta 2010.

Minister je še pojasnil, da se pravice iz rezerve dodeljujejo z odločbami o dovolitvi obnove vinograda. Če pridelovalec posadi vinograd brez te odločbe, ima možnost, da do prve trgatve pridobi to odločbo, če tega ne stori, pa mora najpozneje do prve trgatve izkrčiti vinograd.

But je tudi poudaril, da se mora vinograd s površino velikosti najmanj 0,01 hektarja z gostoto sajenja najmanj 1.000 trsov na hektar ter posajen s trto, ki je t.i. samorodna vinska trta, nemudoma izkrčiti ne glede na čas posaditve.

Podpora za prestrukturiranje površin
Uredba ureja tudi podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin. Te se lahko uveljavljajo za vinograde, ki so glede na naravne pogoje neprimerni glede izbire sort, lege ali drugih tehnoloških zahtev, oziroma za vinograde, ki so posajeni s sorto vinske trte, za katero ni povpraševanja na trgu. Država želi s temi podporami izboljšati strukturo vinogradništva in vinogradnike bolj prilagoditi razmeram na trgu. Ta podpora se ob upoštevanju pogojev dodeli za pokrivanje dela stroškov prestrukturiranja v višini do 75 odstotkov priznanih stroškov.

Skupno višino sredstev za prestrukturiranje bo določila Evropska komisija, saj bodo sredstva za prestrukturiranje prišla iz bruseljskega proračuna. Na kmetijskem ministrstvu upajo, da bo teh sredstev več, kot je bilo dosedanjih sredstev za obnovo vinogradov, ki so prihajala iz državnega proračuna. Sredstva za obnovo vinogradov za leto 2003 se bodo izplačala v prihodnjem letu, in sicer še iz državnega proračuna, medtem ko vprašanje, ali bo denar za podporo prestrukturiranju iz evropskega proračuna dodeljen že za leto 2004 ali šele za leto 2005, ostaja odprto. To bo sicer po ministrovih besedah znano najkasneje do avgusta prihodnje leto.

V Sloveniji 24.000 hektarjev vinogradov
Pri tem je državna podsekretarka na kmetijskem ministrstvu Špela Terpin izpostavila, da bo višina sredstev za prestrukturiranje določena tudi na podlagi uradnih podatkov o obsegu vinogradov. V centralnem registru je po njenih besedah vpisanih nekaj več kot 16.000 hektarjev vinogradov, medtem ko je glede na letalske posnetke v Sloveniji dejansko okrog 24.000 hektarjev vinogradov.

Terpinova je ob tem pojasnila, da uredba točno določa, kdaj je nekdo pridelovalec vina izključno za lastne potrebe in mu ni potrebno prijavljati pridelka. To je po njenih besedah vsak pridelovalec, ki obdeluje vinograd le za lastno uporabo - in ne za prodajo - ter pridela manj kot 240 litrov vina na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kot 0,02 hektarja vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva, vendar v nobenem primeru več kot 0,1 hektarja oziroma 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.

Pomanjkanje vinarskih inšpektorjev
Vodja vinarske inšpekcije v okviru kmetijskega inšpektorata Mitja Sartori je sicer pojasnil, da ima Slovenija, še posebej glede na svojo razdrobljenost, premalo vinarskih inšpektorjev - skupno jih je namreč le 14, porazdeljeni pa so po posameznih upravnih enotah.

Največ kršitev se v zadnjih letih sicer pojavlja predvsem zaradi točenja odprtega vina, ki nima pridobljene ustrezne odločbe - pred 10 leti pa so prevladovale predvsem kršitve glede kakovosti vina. Sartori je glede sivega vinskega trga še dodal, da inšpektorji danes nadzorujejo od 65 do 70 odstotkov celotne slovenske proizvodnje vina, v prihodnje pa bi radi ta nadzor povečali na okrog 85 odstotkov.