To je na poslovni konferenci v Portorožu dejal finančni minister Dušan Mramor. Dodal je, da bi bilo s sedanjo kombinacijo tečajne in denarne politike težko nadaljevati, Slovenija pa je iz nekaterih držav že dobila jasna opozorila, da ta politika ni dobra.

Gaspari: kritično bo do leta 2006
Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je ocenil, da bodo najbolj kritična leta 2004, 2005 in del leta 2006. Med težavami je omenil hitrost zniževanja obrestnih mer in dinamiko uvajanja davčne reforme. Gaspari je še poudaril, da je vstop v REM II veliko enostavnejši, ko država že izgubi določeno stopnjo samostojnosti pri nekaterih gospodarskih politikah. Ob tem pa izpostavil tečajno politiko, ki bo po vstopu Slovenije v EU prišla pod okrilje povezave.

Napačen kriterij inflacije
Glede kriterijev, ki jih morajo države izpolnjevati za vstop v evroobmočje, je guverner centralne banke opomnil, da je kriterij inflacije s stališča pristopnic napačen, saj je bil postavljen v času, ko evro še ni obstajal. "EU zahteva enako obravnavo do vseh držav, kar bi po našem prepričanju bila inflacija, izračunana v evrih," je povedal Gaspari. Pojasnil je, da je bila ob nastajanju EMU povprečna inflacijska stopnja v treh najbolj razvitih državah na ravni 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), danes pa imajo tri najbolj razvite države inflacijo, preračunano v evrih, na stopnji 3,5 odstotka BDP-ja.

Povečanje ugleda
Eden od pozitivnih učinkov vstopa Slovenije v evroobmočje bo po Mramorjevih besedah tudi povečanje ugleda v drugih državah, saj smo se s tem zavezali k stabilni makroekonomski politiki. Že sedaj pa zaradi tega boljši položaj na trgu dobivajo tudi slovenska podjetja.