Sindikat železničarjev (GdE) se je za to odločil po tem, ko srečanje avstrijskega ministra za promet Huberta Gorbacha in predsednika Avstrijske zveze sindikatov Fritza Verzetnitscha ni prineslo nobene rešitve.

Vprašanje, kdaj naj bi se stavka končala, puščajo v sindikatu odprto. Ta bi tako lahko trajaja tudi čez vikend.

Kot je povedal minister Gorbach, je bil sporazum na posvetu nemogoč že zato, ker Verzetnitsch ne predstavlja pristojnega sindikata GdE. Poleg tega pa po njegovem mnenju ni šlo za pogajanja, ampak za pogovor. Minister, ki je želel izvedeti, kako bi bilo mogoče končati to "nesmiselno" stavko ali jo vsaj odložiti, meni, da bi bila vrnitev za pogajalsko mizo nujna.

Stavka ne bo ustavila reforme
Kot je še povedal avstrijski minister za promet Hubert Gorbach, pa stavka ne bo zavrnila sprejetja reforme železniškega prometa, ne glede na to kako dolgo bo trajala. Parlament je tako že sprejel predlog za določitev roka za reformo železnic. Reforma naj bi začela veljati prvega dne novega leta.

Kaj pravi reforma?
Reforma sicer določa razdelitev avstrijskih železnic na štiri delniške družbe in pet družb z omejeno odgovornostjo, vse pa bi sodile pod eno krovno holdinško družbo. Pod posamezno družbo bi sodili potniški promet, tovorno blago, gradnja infrastrukture in obnova infrastrukture.

V družbah z omejeno odgovornostjo naj bi prezaposlili 5.000 zaposlenih, ki jih v železnici več ne potrebujejo. Poleg tega naj bi vlada na področju železnic pripravila še posebno delovno zakonodajo, ki pa bi posegla tudi v individualne pogodbe zaposlenih. Neposredno zvišanje plače zaposlenih pri OBB-ju tako ne bi bilo več možno, prilagodili pa naj bi tudi pravila bolniškega staleža in delovnega časa. Z reformo naj bi vlada skupno prihranila milijardo evrov.

Prometni zamaški na mejah
Stavka je povzročila tudi zastoje v mednarodnem železniškem prometu, saj so čakajoči vlaki na avstrijski meji povzročili prometne zamaške, ki so promet čez Avstrijo skoraj ohromili. Medtem pa so po enodnevni prekinitvi dela stavko prekinili zaposleni v poštnem avtobusnem podjetju, ki je hčerinska družba OBB-ja, kar je pol milijona ljudem omogočilo nemoteno pot v službe in šole.

Kot je znano, so zaposleni pri OBB-ju z opozorilno stavko začeli v sredo, potem ko s predstavniki vlade niso dosegli sporazuma glede predvidene reforme železniškega prometa. Vlada je reformo z manjšimi spremembami sprejela v torek, v reformo pa med drugim niso vključili tudi posebnega pravnega varstva zoper odpoved za mlajše od 40 let.