Kot so sporočili iz statističnega urada, je junijska raziskava strukture kmetijskih gospodarstev pokazala, da se je povprečna velikost kmetije povečala iz 5,6 na 6,2 hektarja. Zmanjšalo se je tudi število kmetij, ki imajo manj kot 10 hektarjev, povečalo pa se je število kmetij z 10 ali več hektarji.

Površina njiv in vrtov se je v primerjalnem obdobju zmanjšala za pet odstotkov na 162.000 hektarjev, za štiri odstotke pa se je zlasti zaradi 15-odstotnega zmanjšanja površine kmečkih sadovnjakov zmanjšala površina trajnih nasadov (na 28.600 hektarjev). Pač pa se je povečala površina trajnih travnikov in pašnikov, in sicer za dva odstotka na 290.000 hektarjev.

Žita so vodilna pri nas
Med njivskimi posevki so med vodilnimi žita, ki predstavljajo 59 % (koruza za zrnje, pšenica in pira), 26-odstotni delež imajo krmne rastline. Močno pa se je povečala površina industrijskih rastlin oziroma oljnic (buče za olje in oljna ogrščica), površina zemljišč za pridelavo semen ter površina stročnic za suho zrnje pa sta se v zadnjih treh letih več kot podvojili. Površine sladkorne pese in krompirja so se od leta 2000 občutno zmanjšale - prve za 40 odstotkov, druge pa skoraj za 25 odstotkov.

Stalež goveda, prašičev in koz ostaja na približno enaki ravni že vse od leta 2000 - število govedi se je zmanjšalo za štiri odstotke na 478.100, število prašičev se je povečalo za odstotek na 607.800, število koz pa se je znižalo za dobra dva odstotka na 28.600 koz.