Poraba je bila višja pri obeh skupinah porabnikov. Neposredni odjemalci so lani prevzeli 2,76 milijarde kilovatnih ur električne energije oziroma 7,5 odstotka več kot leto prej, odjem distribucijskih podjetij pa je dosegel 9,36 milijarde kilovatnih ur ali 3,9 odstotka več kot leta 2002.

Odjem električne energije naj bi se za podoben odstotek povečal tudi letos. To pa pomeni, da se bo odvisnost Slovenije od uvoza elektrike še povečevala in da celoten slovenski elektroenergetski sistem vse bolj obratuje na meji svojih dejanskih zmogljivosti.

Proizvedene manj električne energije
Slovenija je lani iz domačih virov zagotovila 12,25 milijarde kilovatnih ur, kar je šest odstotkov manj kot leto prej. K slabšim proizvodnim dosežkom so precej prispevale neugodne hidrološke razmere, saj so hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči lani proizvedle 2,68 milijarde kilovatnih ur. To je za dobro desetino manj kot leta 2002 in za petino manj, kot je načrtovano v elektroenergetski bilanci.

V primerjavi z letom 2002 se je lani precej povečalo čezmejno trgovanje. Slovenski elektroenergetski sistem je v sosednje sisteme izvozil 3,02 milijarde kilovatnih ur, na tujem pa kupil 3,25 milijarde kilovatnih ur.