Gre za nekdanjega direktorja ljubljanskega Inštituta za kovinske materiale in tehnologije ter upokojenega profesorja na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti.

Vodopivec je dosegel vrhunske rezultate na področju lastnosti kovin in zlitin. Odmevno je tudi njegovo delo na področjih kemije trdnega stanja, fizikalne metalurgije, metodike metalografskih raziskav materialov in forenzičnih raziskav.

Nagrade tudi za druge dosežke
Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli: za področje biologije ter jamskih in podzemskih živali Boris Sket, za področje informatike Drago Matko, za področje filozofije pa Dean Komel. Podeljena so bila še štiri Zoisova priznanja za pomembne znanstvene dosežke in Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek.

Gaber je na slovesnosti ob podelitvi najvišjih nagrad na področju znanosti med drugim izpostavil, da si bo Slovenija v prihodnosti le s podpiranjem raziskovalne in razvojne dejavnosti lahko zagotovila kakovost življenja, ki bo primerljiva s tisto v boljši polovici članic Evropske unije.

Vlada našla več denarja za znanost
Slovenska vlada pa se zaveda nujnosti razvijanja znanosti, je poudaril Gaber. To najbolj dokazuje dejstvo, da so sredstva, namenjena področju znanosti, za leto 2004 realno povečali za 20 odstotkov. Po njegovem prepričanju bodo sicer omejene možnosti dale veliko več sadov, če se bo slovenska znanost povezala s svetom, torej če bo postala del mednarodnih raziskovalnih skupin, zlasti pa, če bo doma aktivno sodelovala z gospodarstvom in drugimi podsistemi ter jim tako pomagala k večji konkurenčnosti. Le tako se bo Slovenija izognila stagnaciji, je še prepričan Gaber.