Sovretovo nagrado, najstarejšo in najvidnejšo stanovsko nagrado, so podelili na sedežu prevajalskega društva, v pisateljski vili na Tomšičevi. Ob tej priložnosti je potekal tudi pogovor z nominiranci Klariso Jovanović, Jedrt Maležič, Matejo Seliškar Kenda in Petrom Svetino, dogodek pa sta povezovali novinarka in francistka Nina Gostiša ter prevajalka in Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič.

Prevajalka iz angleškega in francoskega jezika Ana Barič Moder, letošnja prejemnica Sovretove nagrade. Foto: Igor Kupljenik/Bobo
Prevajalka iz angleškega in francoskega jezika Ana Barič Moder, letošnja prejemnica Sovretove nagrade. Foto: Igor Kupljenik/Bobo

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Sovretovo nagrado za leto 2024 za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino podelilo prevajalki iz angleškega in francoskega jezika Ani Barič Moder za prevod dela Patrick Melrose 4. in 5. del (Materino mleko in Končno) Edwarda St Aubyna, ki je izšel lani pri Mladinski knjigi. "Ana Barič Moder je s prevodom zadnjih dveh romanov serije Patrick Melrose opravila veliko delo, se uspešno spopadla s tekstom, ki morda na prvi pogled ne deluje pretirano zapleteno – gre pač za sodobno besedilo, ki ni pretirano terminološko specifično –, a skriva v sebi zato le še toliko več pasti, ki se jim je morala prevajalka izogniti ter jih po drugi strani enako grenkosladke ali zgolj grenke ali zgolj sladke nastaviti slovenskemu bralcu," so zapisali v utemeljitvi.

Ana Barič Moder uspešno nadaljuje prevode pokojnega Uroša Kalčiča
Ana Barič Moder (1979) je leta 2012 za prevod Modrih cvetk Raymonda Queneauja prejela nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko, prejela pa je tudi Nodierevo nagrado za Priročnik za izgnance Veliborja Čolića, poznamo pa jo tudi po prevodih za otroke, med drugim je prevedla dela Roalda Dahla. Zadnja dva dela znamenite serije Patrick Melrose je "podedovala" po prezgodaj umrlem predhodniku Urošu Kalčiču, prav tako Sovretovem nagrajencu, zato "breme pričakovanj ob tem gotovo ni bilo lahko, a prevajalka se je izkazala za več kot doraslo nalogi in je uspešno stopila v velike čevlje starejšega kolega."

Naslovnica knjige Patrick Melrose 4. in 5. del (Materino mleko in Končno). Foto: Mladinska knjiga
Naslovnica knjige Patrick Melrose 4. in 5. del (Materino mleko in Končno). Foto: Mladinska knjiga

"Prevod se bere, kot bi šlo za izvirno slovensko delo"
St Aubyn je v romaneskni seriji Patrick Melrose izkazal "veselje do besedotvorja, do besednih iger in raznovrstnih samonanašalnih postopkov," kar je za marsikaterega prevajalca precejšnja težava. "Oba romana o Patricku Melrosu, ki ju je poslovenila nagrajenka, sta bogato metajezikovna, pripovedovalec in liki v njiju se nenehno posvečajo besedam, ki jih uporabljajo, o besedah in izrazih se pogovarjajo, jih analizirajo in postavljajo v nove lege ter se z njimi igrajo."

Nagrajenki je uspelo ohraniti besedne igre in celotne metajezikovne ravni v prevodu, ne da bi bila prizadeta komunikativna plat besedila, ki je v delih Patrick Melrose polna humorja in samoironije. "Prevajalka tako drži ravnotežje med visoko intelektualnostjo besedila, ki se nenehno zaveda samega sebe, in njegovo lahkotnostjo, stilistično eleganco. Ana Barič Moder besedne igre ipd. ohranja, kjer je to le mogoče, in tekst mestoma korenito preuredi, da funkcionirajo na približno enak način kot v izvirniku, po drugi strani pa se, zavedajoč se, da učinek tovrstnih izraznih sredstev v prevodu (skoraj) nikoli ne more biti povsem enak kot v izvirniku, ne boji zgrabiti ludistične priložnosti, kadar se ponudi, in tako dobimo mesta, ki se v prevodu – kot se redko, a včasih se vendarle zgodi – berejo bolje kot v originalu."

"V rokah manj veščega prevajalca bi prevod gotovo deloval papirnato"
V utemeljitvi so poudarili še, da prevajalki uspeva ohranjati naraven jezik s številnimi postopki, na primer "s spretno občasno uporabo pogovornega namesto knjižnega jezika, pri čemer so neknjižne besede brezšivno vpletene v preostanek teksta in ne kličejo po pozornosti – kadar ni ta seveda zaslužena iz kakega drugega razloga –, kot tudi z uporabo prevajalskih rešitev, ki niso vedno tiste najbolj enostavne in najbolj pričakovane, temveč si kdaj pa kdaj dopustijo več svobode in kakšno mesto nekoliko bolj obarvajo, oživijo ali konkretizirajo ter tako kompenzirajo neizogibno izgubo kolorita na kakšnem drugem mestu."

Čeprav deli romaneskne serije ne delujeta zapleteno, je to sodobno besedilo, ki skriva marsikaj. "Čeprav sta četrti in peti roman sage o Patricku Melrosu slogovno precej enotna oziroma enovita, je morala prevajalka pri svojem delu vendarle preigrati nemalo jezikovnih registrov – od brzostrelnih jedko-humornih dialogov in otroškega govora prek opisov halucinatornih pokrajin in časov do pravniškega žargona in filozofske razprave –, kar je v vsakem primeru storila uspešno, gladko in, kjer je bilo to relevantno, terminološko natančno."

Nominiranci za letošnjo Sovretovo nagrado z leve proti desni: Peter Svetina, Mateja Seliškar Kenda, Ana Barič Moder, Klarisa Jovanović in Jedrt Maležič. Foto: Igor Kupljenik/Bobo
Nominiranci za letošnjo Sovretovo nagrado z leve proti desni: Peter Svetina, Mateja Seliškar Kenda, Ana Barič Moder, Klarisa Jovanović in Jedrt Maležič. Foto: Igor Kupljenik/Bobo
Nominirana dela za letošnjo Sovretovo nagrado. Foto: Igor Kupljenik/Bobo
Nominirana dela za letošnjo Sovretovo nagrado. Foto: Igor Kupljenik/Bobo

Kdo izbira nagrajenca?
Nominirance je izbrala petčlanska strokovna komisija Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) v sestavi Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti, Katja Zakrajšek in Jernej Županič kot predsednik. Nagrado sta lavreatki izročila predsednik komisije za nagrade in priznanja pri DSKP-ju Županič in predsednica DSKP-ja Tanja Petrič.

Lani je Sovretovo nagrado, ki jo podeljujejo od leta 1963, prejel Jernej Županič za prevod dela Moby Dick ali Kit Hermana Melvilla, ki je izšel pri Beletrini.

Ana Barič Moder, Nodierova nagrajenka
Velibor Čolić: Knjiga odhodov
Ian McEwan: Stroji kot jaz