Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
"Uspeh vidim v tem, da vse več otrok dejansko uživa v učenju, da ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji!"
Tanvi Girotra je aktivistka iz New Delhija. Pri komaj devetnajstih letih je ustanovila prvo nevladno organizacijo Becoming I, in to v državi, kjer urejena okolja za družbeno delovanje niso samoumevna. Z vodenjem in delom pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. “Skrbimo torej, da se sploh začnejo šolati, da so vpisani in da šolo končajo. Skušamo jih pripraviti na to, da bi še v času šolanja ali po njegovem končanju razmišljali s svojo glavo.” Spodbuja namreč ustvarjalnost, inovativnost, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bojuje se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanja življenja skupnosti na bolje.
Tanvi Girotra je svojeglava. In ima izdelano mnenje o pomanjkljivostih šolstva. Diplomirala je iz ekonomije, pravi pa, da je za svojo izobrazbo po večini poskrbela sama, s številnimi dejavnostmi in samoiniciativnostjo, da ji formalno izobraževanje torej ni prav veliko dalo. Denar za to ne sme predstavljati nikakršnih meja: “Če je dovolj denarja za matematiko, za Shakespeara, potem mora biti dovolj denarja tudi za vpeljavo elementov plesa, gledališča, umetnosti, vsebin za krepitev samozavesti učencev in njihovega zavedanja sveta okoli sebe.”
“Čeprav nimam statistike in grafov o neposrednih učinkih našega dela, lahko rečem, da vidim, kako vse več otrok hodi v šolo, da jih vse več šolo dokonča; vidim, da vse več otrok dejansko uživa v učenju in ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji, ampak ker sami tako hočejo.”
– Tanvi Girotra
Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo, saj je stara šele 24 let. “Moje najpomembnejše sporočilo današnjim voditeljem bi bilo naslednje: ko govorijo o enakopravnosti, ne gre zgolj za enakopravnost med moškimi in ženskami ali za svobodo mišljenja, gre za enakopravnost med ljudmi nasploh.” Sogovornica iz New Delhija priznava še, da ji kot zgled pogosto služi babica, ki je pred desetletji v času velikih napetosti in nasilja pribežala z ozemlja današnjega Pakistana na ozemlje Indije. Stara je bila 17 let, poročena, s seboj pa je imela mlajšo sestro in dva brata. In začele na novo, iz nič, ter zgradila dom za svoje otroke in vnuke.
“Njena zgodba me navdihuje, saj ni bila visoko izobražena ženska, a je imela toliko zavedanja o svetu, da je na otroke prenašala znanje, kulturo in tradicijo, kar so zatem oni prenesli na svoje otroke. In to je nekaj, na kar kljub vsej svoji progresivnosti ne smemo nikoli pozabiti.”
– Tanvi Girotra
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
"Uspeh vidim v tem, da vse več otrok dejansko uživa v učenju, da ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji!"
Tanvi Girotra je aktivistka iz New Delhija. Pri komaj devetnajstih letih je ustanovila prvo nevladno organizacijo Becoming I, in to v državi, kjer urejena okolja za družbeno delovanje niso samoumevna. Z vodenjem in delom pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. “Skrbimo torej, da se sploh začnejo šolati, da so vpisani in da šolo končajo. Skušamo jih pripraviti na to, da bi še v času šolanja ali po njegovem končanju razmišljali s svojo glavo.” Spodbuja namreč ustvarjalnost, inovativnost, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bojuje se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanja življenja skupnosti na bolje.
Tanvi Girotra je svojeglava. In ima izdelano mnenje o pomanjkljivostih šolstva. Diplomirala je iz ekonomije, pravi pa, da je za svojo izobrazbo po večini poskrbela sama, s številnimi dejavnostmi in samoiniciativnostjo, da ji formalno izobraževanje torej ni prav veliko dalo. Denar za to ne sme predstavljati nikakršnih meja: “Če je dovolj denarja za matematiko, za Shakespeara, potem mora biti dovolj denarja tudi za vpeljavo elementov plesa, gledališča, umetnosti, vsebin za krepitev samozavesti učencev in njihovega zavedanja sveta okoli sebe.”
“Čeprav nimam statistike in grafov o neposrednih učinkih našega dela, lahko rečem, da vidim, kako vse več otrok hodi v šolo, da jih vse več šolo dokonča; vidim, da vse več otrok dejansko uživa v učenju in ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji, ampak ker sami tako hočejo.”
– Tanvi Girotra
Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo, saj je stara šele 24 let. “Moje najpomembnejše sporočilo današnjim voditeljem bi bilo naslednje: ko govorijo o enakopravnosti, ne gre zgolj za enakopravnost med moškimi in ženskami ali za svobodo mišljenja, gre za enakopravnost med ljudmi nasploh.” Sogovornica iz New Delhija priznava še, da ji kot zgled pogosto služi babica, ki je pred desetletji v času velikih napetosti in nasilja pribežala z ozemlja današnjega Pakistana na ozemlje Indije. Stara je bila 17 let, poročena, s seboj pa je imela mlajšo sestro in dva brata. In začele na novo, iz nič, ter zgradila dom za svoje otroke in vnuke.
“Njena zgodba me navdihuje, saj ni bila visoko izobražena ženska, a je imela toliko zavedanja o svetu, da je na otroke prenašala znanje, kulturo in tradicijo, kar so zatem oni prenesli na svoje otroke. In to je nekaj, na kar kljub vsej svoji progresivnosti ne smemo nikoli pozabiti.”
– Tanvi Girotra
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.
Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.
Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.
Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.
Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.
Za zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu je bila prvič izvoljena leta 2014, lani je bila izvoljena že tretjič. Kakšne so njene pristojnosti? Kaj lahko dejansko naredi v parlamentu pa tudi, kdaj bodo znani rezultati popisa prebivalstva?
Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let, najstarejši izmed njih je časopis, tednik Porabje, ki izhaja že 32 let. Imajo tudi svojo radijsko postajo in televizijski program. O njih so spregovorili glavni urednik Radia Monošter Atila Bartakovič, glavna urednica tednika Porabje Nikoletta Vajda Nagy in Dušan Mukič, urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki.
Interventni zakon, kjer je med drugim urejeno vprašanje solidarnostnih pomoči, so včeraj potrdili v državnem zboru. V zakonu je nabor različnih pomoči za prizadeta gospodinjstva. Vse žrtve poplav in plazov, ne glede na dohodek ali premoženje, bodo upravičene do izredne denarne socialne pomoči. O pomočeh za posameznike se z generalno direktorico Direktorata za socialne zadeve Barbaro Goričan z ministrstva za delo pogovarjala Urška Valjavec.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
Neveljaven email naslov