Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Pred dobrim mesecem so slovensko-italijansko mejo na območjih policijskih uprav Koper in Nova Gorica začele nadzirati skupne policijske patrulje. Delujejo štirikrat tedensko v 10-kilometrskem pasu na obeh straneh ob različnih urah, podnevi in ponoči, glede na ugotovitve analiz tveganja. Doslej so policisti teh patrulj na slovenski strani ustavili 12 tujcev in jih po postopku vrnili na Hrvaško, v Italiji so prejeli še 15 tujcev. Reportaža dopisnice Mirjam Muženič.
V javnosti se vrstijo poročila o pokolih ovac ob katerih poslušamo, da so se volkovi preveč namnožili, da so spremenili vedenje in da napadajo celo črede, ki jih varujejo električne ograje. Po drugi strani želimo volkove ohraniti v naravi, katere del so vedno bili. Debata o tem, kako bi bilo treba populacijo volkov v Sloveniji kljub vsemu omejiti, zato še zdaleč ni preprosta. "To je zavarovana vrsta in zaradi tega je v preteklosti sodišče prepovedalo odstrel," razlaga Rok Černe, vodja projekta za ohranjanje velikih zveri pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.
Če Trump uresniči nove carine na kitajsko blago, tudi Evropa ne bo izšla brez gospodarskih prask.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Neveljaven email naslov