V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akviziter od vrat do vrat prodaja različno blago, tudi za področje zdravja, kar pomeni, da lahko od njega kupite tudi prehranska dopolnila ali medicinski pripomoček. Čeprav je taka neposredna oblika trženja nepriljubljena, pa ravno osebni stik prodajalca prepriča, včasih malodane prisili nekoga, da kupi izdelek, ki pa ga lahko preplača oziroma ne izpolnjuje lastnosti, ki so bile obljubljene na ustni predstavitvi. Lahke žrtve takšnega hitrega zaslužka so pogosto bolni starejši.
Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na današnjo pepelnično sredo se začenja tudi akcija »40 dni brez alkohola« z letošnjim podnaslovom »Za odgovoren odnos do alkohola«. Alkohol predstavlja enega največjih zdravstvenih in socialnih problemov sodobne družbe. A ne zgolj na ravni družbe, problematiko zasvojenosti še kako občutijo prav posamezniki. Namreč, tvegano in škodljivo pitje, še posebej pa že omenjena zasvojenost, je v resnici bolezen družine in vpliva na vse družinske člane. To še kako dobro ve sogovornica Tine Lamovšek, ki pa je želela ostati anonimna. Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik.
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.
Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Danes praznuje 100. rojstni dan. V domu upokojencev v Radovljici, kjer preživlja zadnja leta, še vedno vitalen in bistrega duha, mu pripravljajo veliko slavje. Na Bledu, kjer so njegove korenine, pa drevi v Festivalni dvorani Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino odpira tudi razstavo o njegovem delu in na trenutke neverjetnem, skoraj pravljičnem življenju, kot ga rad opiše tudi sam, z zgovornim naslovom Živeti sanje. Več v prispevku Romane Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto približno 14.000 Slovencev in Slovenk zboli za rakom, več kot 6.000 pa jih bolezni tudi podleže. Da zmanjšamo možnosti, da nas doleti rakava bolezen oziroma jo uspešno obvladujemo, lahko storimo veliko tudi sami: z upoštevanjem Evropskega kodeksa, ki vsebuje 12 nasvetov proti raku. »Evropski kodeks=manj raka« je tudi glavno geslo tedna boja proti raku, ki se pričenja danes. Predsednica Zveze društev za boj proti raku dr. Maja Primic Žakelj je v pogovoru s Tino Lamovšek poudarila, da je treba upoštevati vsa priporočila kodeksa, ne zgolj tista, ki se navezujejo na zdrav življenjski slog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Delavska svetovalnica odkriva vedno nove primere izsiljevanj tujih delavcev s strani slovenskih delodajalcev. Začelo se je z majhnimi podjetji, zdaj je opaziti, da se v luči pomanjkanja delavcev ustavno spornih praks poslužujejo tudi večja podjetja. Kot je Simeoni Rogelj pojasnil Goran Lukić, je eden od namenov tovrstnih spornih pogodb, da delodajalci delavce za določeno obdobje vežejo nase in jim z različnimi pogodbenimi kaznimi onemogočijo odhod.
Danes je svetovni dan redkih bolezni, ki se ga vse od leta 2008 obeležuje vsako leto zadnji dan meseca februarja. V Skladu Viljem Julijan, ki sta ga za pomoč otrokom z redkimi boleznimi ustanovila starša dveletnega fantka z zelo redko neozdravljivo smrtonosno boleznijo, v mesecu februarju izvajajo dejavnosti s katerimi želijo osveščati o redkih boleznih in v namen podpore malim bolnikom ter njihovim družinam. Kot je poudaril doktor Nejc Jelen, je pri naslavljanju problematike redkih bolezni bistvenega pomena osveščanje širše javnosti o redkih boleznih.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljubitelja letalstva Borut Podgoršek in Marko Malec sta soavtorja knjige Zaljubljeni v letenje. To je prva knjiga, kjer so zbrane in opisane zgodbe slovenskih letalcev v zadnjih osemdesetih letih. Zgodbe pilotov, stevardes in letalskega mehanika, odkrivajo del bogate zgodovine letalstva na Slovenskem. Soavtorja , tudi sama navdušenca in tesno povezana z letalstvom, sta zgodbe povezala v knjigo, za katero sta tri leta zbirala gradivo.
Prispevek Aljane Jocif.
Srečati se z avtorjem ali avtorico vrhunskega romana v živo sicer ni nujno za razumevanje samega besedila, lahko pa tak stik pomembno dopolni oziroma poglobi našo umetnostno izkušnjo. Prav zato velja festival literatur sveta Fabula, ki ob koncu zime že tradicionalno pripelje v Ljubljano največja imena sodobnega leposlovja z vseh koncev našega planeta, za sila dragocen dogodek na slovenskem kulturnem koledarju. Pisatelji in pisateljice namreč predavajo o svojem ustvarjanju, sodelujejo na problemskih okroglih mizah in odgovarjajo na vprašanja zvedavega občinstva ter tako širše odpirajo vrata v svoj bogati svet. Kaj natanko prinaša letošnja Fabula, ki bo potekala med 27. februarjem in 9. marcem, pa je v pogovoru z njeno umetniško direktorico, dr. Manco G. Renko, dan pred začetkom festivalskega dogajanja preverja Goran Dekleva.
foto: Goran Dekleva
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najnovejša raziskava o energetski revščini v Evropski uniji, ki jo je izvedla skupina neodvisnih strokovnjakov, je pokazala, da se 17 držav unije sooča z visokimi stopnjami energetske revščine. Gospodinjstva, ki so uvrščena najnižje, pa so prizadeta zaradi zimske in poletne revščine. Kam se je po najnovejši raziskavi uvrstila Slovenija, kaj lahko pričakujemo v prihodnje glede na razvoj podnebnih sprememb in kakšni naj bi bili ukrepi za zmanjšanje energetske revščine? O tem se je Jana Bajželj pogovarjala z dr. Tomislavom Tkalcem iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, ki je najprej pojasnil, kaj je energetska revščina.
