Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudija Pančurja.
Ko ustvarjamo, poustvarjamo ali poslušamo neko skladbo, jo dojemamo celostno. Kot celoto torej, ki pa je sestavljena iz različnih sestavin. Med elemente glasbenega umetniškega dela sodita tudi jezik izvedbe in čas, v katerem je umetnina nastala. Toda sestavine v umetniškem delu nikoli niso rangirane po pomembnosti, niti niso nadzorovane.
S sprejetjem sprememb v medijskem zakonu pa bosta, še bolj kot doslej in bolj od ostalih, izpostavljena samo dva dejavnika iz enovite celote. To sta slovenski izvor skladbe in starost posnetka dve leti.
In ker bodo poslej glasbena dela, ki bodo ustrezala tema dvema kriterijema, uvrščena v vrednostnem sistemu višje od drugih, to pomeni usmerjanje delovanja umetnika, večji pritisk nanj in s tem prirezovanje peruti njegovemu navdihu.
Na nacionalnem radiu se bomo znašli v položaju, ko nam bo moralo biti, namesto celovite glasbene vsebine, bolj pomembno nekaj drugega. To pa je v škodo glasbeni umetnosti in ne more biti v nacionalnem interesu.
In ker bodo dobra melodija, dober ritem, dobro besedilo in tako dalje, manj pomembni, v primerjavi s starostjo posnetka in s slovenskim izvorom, kot doslej, si bo slovenski glasbenik, namesto k ustvarjanju kvalitete, poslej bolj prizadeval k ustvarjanju skladb, ki bodo ustrezale formatu neke postaje. To, da bodo nekoga vrteli in drugega ne, bo bolj vprašanje ustreznosti programski usmeritvi nekega medija in manj vprašanje umetniškega naboja dela.
Slovenska javnost bo preko radijskega medija med 6. in 19. uro dobivala manj svetovne glasbene literature in več slovenske. Pa čeprav bo šlo za kičaste priredbe, mnogo slabše od tujih izvirnikov. Za tistega, ki posluša radio ponoči, pa zakonu ni mar, saj ne zagotavlja enakomerne razporeditve slovenske glasbe čez ves programski čas.
In le še primer: če bi se Prešeren tako zapiral pred svetom – ne bi nikoli napisal Sonetnega venca, saj se je zgledoval po sonetu. Sonet pa je tujega izvora.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudija Pančurja.
Ko ustvarjamo, poustvarjamo ali poslušamo neko skladbo, jo dojemamo celostno. Kot celoto torej, ki pa je sestavljena iz različnih sestavin. Med elemente glasbenega umetniškega dela sodita tudi jezik izvedbe in čas, v katerem je umetnina nastala. Toda sestavine v umetniškem delu nikoli niso rangirane po pomembnosti, niti niso nadzorovane.
S sprejetjem sprememb v medijskem zakonu pa bosta, še bolj kot doslej in bolj od ostalih, izpostavljena samo dva dejavnika iz enovite celote. To sta slovenski izvor skladbe in starost posnetka dve leti.
In ker bodo poslej glasbena dela, ki bodo ustrezala tema dvema kriterijema, uvrščena v vrednostnem sistemu višje od drugih, to pomeni usmerjanje delovanja umetnika, večji pritisk nanj in s tem prirezovanje peruti njegovemu navdihu.
Na nacionalnem radiu se bomo znašli v položaju, ko nam bo moralo biti, namesto celovite glasbene vsebine, bolj pomembno nekaj drugega. To pa je v škodo glasbeni umetnosti in ne more biti v nacionalnem interesu.
In ker bodo dobra melodija, dober ritem, dobro besedilo in tako dalje, manj pomembni, v primerjavi s starostjo posnetka in s slovenskim izvorom, kot doslej, si bo slovenski glasbenik, namesto k ustvarjanju kvalitete, poslej bolj prizadeval k ustvarjanju skladb, ki bodo ustrezale formatu neke postaje. To, da bodo nekoga vrteli in drugega ne, bo bolj vprašanje ustreznosti programski usmeritvi nekega medija in manj vprašanje umetniškega naboja dela.
Slovenska javnost bo preko radijskega medija med 6. in 19. uro dobivala manj svetovne glasbene literature in več slovenske. Pa čeprav bo šlo za kičaste priredbe, mnogo slabše od tujih izvirnikov. Za tistega, ki posluša radio ponoči, pa zakonu ni mar, saj ne zagotavlja enakomerne razporeditve slovenske glasbe čez ves programski čas.
In le še primer: če bi se Prešeren tako zapiral pred svetom – ne bi nikoli napisal Sonetnega venca, saj se je zgledoval po sonetu. Sonet pa je tujega izvora.
Šolanje otrok na domu je minuli dve leti v porastu. Strokovnjaki opozarjajo, da kakovost izobrazbe teh otrok in tistih, ki obiskujejo pouk v šoli, ni primerljiva – starši namreč največkrat niso pedagoški strokovnjaki, prav tako otroci ne opravljajo razrednih izpitov pri vseh predmetih, ki jih imajo v šoli.
Premiera dokumentarnega filma, Mirana Zupaniča, režiserja, ki se ga spomnimo kot avtorja dokumentarca Otroci s Petrička in ki je režiral tudi film z naslovom Oči Bosne, na Sarajevskem filmskem festivalu je prah dvigovala že pred sobotno projekcijo, glede na videno, pa ga bo dvigovala še dolgo. Film Safari Sarajevo je namreč dokumentarna zgodba o ljudeh, ki so plačali, da bi lahko bili iz varnega mesta udeleženi pri pobijanju civilistov v obleganem Sarajevu.
Ob smrti kraljice Elizabete II., je o njeni vlogi in zapuščini razmišljala gospa Evelina Ferrar, članica predsedstva Britansko-slovenskega društva. "Moram reči, da je kar završalo. Vsi smo vedeli, da je kraljica stara, da je že bolehala, da je imela težave z mobilnostjo. A vseeno, ko se zgodi, se pa zgodi. Prijatelji so takoj začeli pošiljati sporočila, da je to res žalostna novica za vse nas." V pogovoru z Matejo Železnikar na Prvem je med drugim govorila tudi o tem, zakaj je bila kraljica mnogim zgled, orisala je, kako je bilo, ko jo je na vrtni zabavi Buckinghamske palače srečala tudi sama. "Nihče ni imel kakšnega posebnega ponižnega občutka ali tega, da je blazno nad njimi. Zelo normalno so se lahko pogovarjali, seveda so bili počaščeni. Ljudje so se znali odzivati in so vedeli, da je to res pristno".
Slovenska gastronomija ponovno slavi. Včeraj so razkrili novo, že 3. izdajo Michelinovega vodnika, te rdeče gastronomske biblije, in izkupiček je bogat: 10 restavracij je v Slovenijo pripeljalo 11 zvezdic. Hiša Franko chefinje Ane Roš je že tretje leto obdržala 2 zvezdici, ostalih 9 restavracij ima 1: Gostilna pri Lojzetu, Dam, Hiša Denk, Atelje, Grič in 4 novinci: COB, Milka, restavracija Strelec in Hiša Linhart. Lani je 7 restavracij nosilo skupno 8 zvezdic.
V javnosti odmevajo polemike o pravilnikih glede oblačenja in videza učenk in učencev, ki jih prakticirajo nekatere šole v Sloveniji. O tem kakšne posledice imajo tovrstna pravila in pričakovanja za razvoj deklet in fantov ter o tem kako namesto, da bi spodbujali enakost, utrjujejo škodljive spolne stereotipe ter prispevajo k spolnemu nadlegovanju deklet, je strokovnjakinje povprašala novinarka Tita Mayer.
Luka Knafelj, slovenski duhovnik, je ob svoji smrti leta 1671 premoženje zapustil štipendijski ustanovi. Od začetnih štirih je ob dobrem gospodarjenju njegovih naslednikov število štipendij pred prvo svetovno vojno naraslo na 39 na leto. Prav zahvaljujoč tej ustanovi so se na Dunaju šolali številni slovenski intelektualci, znanstveniki in kulturniki, ki so kasneje tvorili slovensko meščansko in intelektualno elito. Med štipendisti so bili tudi France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Janez Trdina in številni drugi. Knafljeva ustanova deluje še danes in izpolnjuje svoje poslanstvo.
Marsikatero poškodbo hrbtenjače je mogoče preprečiti, sporočajo ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije Soča, skupaj s Slovenskim združenjem za fizikalno medicino in Zvezo paraplegikov Slovenije. Na URI Soča ugotavljajo, da se je letos število oseb s poškodbami hrbtenjače povečalo, saj so sprejeli že 33 pacientov s težjo ali zelo težko poškodbo. Do poškodbe hrbtenjače pa največkrat pride pri različnih padcih, sledijo poškodbe v prometnih nesrečah, pogoste so tudi športne poškodbe. Več pa v prispevku Petre Medved.
Bernarda Jurič je ponosna, da ji je 27. avgusta letos kot prvi Slovenki in prvi iz Slovenije uspelo prekolesariti najtežjo gorsko kolesarsko dirko na svetu The Silk Road Mountain Race, na kateri je premagala 1900 kilometrov in več kot 34.000 višinskih metrov prek številnih prelazov.
Kaj je tatu? Neizbrisana podoba, znak na koži, ki nekaterim pomeni zgolj okrasje, drugim izražanje sebe, tretjim pa obrt. V zadnjih letih so tetovaže doživele velik porast, zdi se, da ima že skoraj vsak vsaj eno, pa kljub temu, vemo Slovenci čisto vse o tatujih? Več v prispevku Lane Furlan, ki ga je prebrala Lucija Fatur.
Pet septembrskih četrtkov bo v oddaji Lahko noč, otroci na sporedu pet novih slovenskih pravljic za boljši jutri. Nov cikel pravljic otroke uči odgovornega odnosa do okolja in jih spodbuja k ponovni uporabi starih predmetov, oblačil in hrane. Pravljice slovenskih avotrjev bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev vsak četrtek v septembru ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija v sodelovanju z A1 Slovenija. Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! bodo vsakokrat na sporedu na radijskem programu v živo in v video prenosu na spletni strani in FB strani Prvega programa Radia Slovenija. Več v pogovoru z režiserko avdio in video prenosa Špelo Kravogel.
Ob prvem šolskem dnevu smo na pogovor o 'brezplačni' šoli, težavah v slovenskem šolstvu in sodelovanju staršev s šolo povabili Laro Romih, predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in mamo treh šolajočih se otrok.
Začenja se novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake, v šolske klopi bo prvič sedlo tudi nekaj manj kot 21 tisoč prvošolk in prvošolcev. Ti so še posebej ranljivi udeleženci v prometu in policija je tudi letos okrepila nadzor prometa v okolici šol in vrtcev. Govorili smo z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, in upokojenim inštruktorjem varne vožnje Brankom Leganom.
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Neveljaven email naslov