Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.
Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.
Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay
O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay
Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.
Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Neveljaven email naslov