Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Gostili smo planinca in ljubitelja narave, Štefana Kebra, člana upravnega odbora Planinskega društva Prevalje, ki je odgovoren tudi za kulturo v društvu. Predstavil nam je okolico Prevalj, ki na tamkajšnjih hribih, ob jezerih in na smučiščih ponuja veliko prijetnih poti, na katerih se lahko sprostimo, nadihamo in razmigamo.
Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva, eno najbolj obleganih jamarskih področij, saj prav tu, v visokogorskem krasu, najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Speleologi ga raziskujejo skoraj šest desetletij in na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 800 jam. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 14.000 registriranih podzemnih jam, le 11 med njimi pa je globljih od 1000 metrov, največ prav na Kaninu. Toda sanje segajo dlje, globje. Višinska razlika od jamskih vhodov na gori do izvirov v dolini je 2000 metrov, kar pomeni da obstaja možnost uresničiti sen globino dvojno magično mejo: 2000 metrov in z vrha Kanina, skozi labirint jamskega sistema, priti do Soče.
Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.
Neveljaven email naslov