Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Neveljaven email naslov