Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu bodo članice in člani Društva za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo ASPI na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 11. uri izvedli dogodek z naslovom Živela avtistična drugačnost! Mladostniki in odrasli s spektroavtistično motnjo v organizaciji Društva ASPI, Plesnega Epicentra Ljubljana in Zavoda Maja Weiss - Zavoda za kulturne dejavnosti bodo pripravili poleg kulturnega programa tudi prvi Flash Mob Dance z naslovom Samo ljubezen. Več pa v prispevku Petre Medved.
V tem tednu bomo praznovali dan slovenske zastave. 7. aprila letos bo namreč minilo 147 let, odkar je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska trobojnica. Zakaj ves april ne bi posvetili naši zastavi, se sprašujejo in hkrati predlagajo v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica. Kancler društva Anže Hobič nam je pojasnil razloge za to.
Neveljaven email naslov
