Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala, v prispevku poroča Rajka Pevanje.
Egiptovska mornarica zdaj na območju približno 290 kilometrov severno od Aleksandrije, kjer je med drugim našla več osebnih predmetov potnikov in razbitine letala, išče črno skrinjico, ki bi lahko razkrila vzroke za včerajšnji tragični dogodek. Kot je sporočila, so predmeti, ki so jih našli, nedvomno z pogrešanega letala. Egiptovskim ter grškim pomorskim in zračnim silam, ki na širšem območju, kjer so grški kontrolorji leta izgubili stik z letalom, iščejo razbitine letala, so se danes pridružili še trije francoski preiskovalci in tehnični strokovnjak iz Airbusa.
Egiptovske in francoske oblasti za zdaj puščajo vse možnosti za strmoglavljenje letala odprte, tako možnost človeške ali tehnične napake in terorizma. Odgovornost za strmoglavljanje letala sicer doslej ni prevzela nobena skupina. Strokovnjaki iz več ameriških agencij pa so sporočili, da ob pregledu satelitskih slik niso opazili znakov za morebitno eksplozijo na letalu. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fathy je poudaril:
Osredotočimo se na tisto, kar je pomembno in na pravilen način ugotovimo, kaj je povzročilo strmoglavljenje letala. Morate nam najprej omogočiti, da opravimo svoje delo. Pred tem se nočemo nagibati k nobenemu vzroku, ne terorizmu, ne tehničnim napakam.
Kot je še povedal egiptovski minister, nihče od potnikov ali posadke na letalu ni bil na seznamu katere koli teroristične organizacije, niti niso imeli kriminalne preteklosti.
Terorizem verjetnejši kot tehnična okvara
Grški obrambni minister Kamenos je sporočil, da so v morju odkrili dele človeškega telesa, prtljage in dva sedeža. V preiskavi o strmoglavljenju, ki jo sicer vodi Egipt, sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, med njimi trije francoski preiskovalci in predstavnik družbe Airbus, za oddajo Dogodki in odmevi poroča Špela Novak.
Francoski zunanji minister Ayrault je danes izjavil, da za zdaj ni še prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko sklepali o vzroku strmoglavljenja.
Po mnenju uradnih predstavnikov Egipta je sicer več možnosti za to, da je vzrok teroristični napad, kot da bi šlo za mehansko okvaro. Za zdaj je znano le, da je letalo, tik preden so z njim izgubili stik, na višini 11.000 metrov nenadoma zavilo za 90 stopinj v levo in začelo hitro izgubljati višino. čez nekaj trenutkov je naredilo še obrat za cel krog v desn, med tem pa je izgubilo skoraj 7.000 metrov višine. Na višini približno 3.000 metrov pa je izgunilo z radarskih zaslonov.
Če bi šlo za terorizem, bi bilo v ospredju vprašanje varnostnih pomanjkljivosti na pariškem letališču Charles de Gaulle. Odvetnik nekaterih tamkajšnjih letaliških delavcev je za BBC povedal, da se je več članov tako imenovane Islamske države skušalo zaposliti na letališču in da je znano, da so med člani nekaterih sindikatov tudi podporniki radikalnih idej.
Slabi obeti za turistično sezono
Letalske nesreče in drugi dogodki povezani s terorizmom so že povzročili spremembe v turističnih tokovih. Kot ugotavljajo na turističnih agencijah, povpraševanja po turističnih aranžmajih v Egiptu menda ni, nekaj povpraševanja je po Tuniziji, krepi se tudi povpraševanje po Turčiji. Medtem naj bi bile že polne kapacitete ob Jadranskem morju, pravi hit pa so postale španske destinacije, poroča Simeona Rogelj.
Čartersko letalo, ki bi moralo sredi junija odleteti v Egipt, bo najverjetneje odpovedano. Odpovedujejo se tudi letala za grške otoke, ki so blizu turške obale, kot sta Hios in Lezbos. Povpraševanje za Tunizijo obstaja, a ljudje so previdni, zanima jih predvsem, kako je poskrbljeno za varnost. Kot pojasnjuje Miha Menegalija iz Oasis Toursa so standardi na letališčih na evropski ravni, pri organiziranju letov pa sledijo priporočilom ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj kaže, da bodo letalo, ki odleti junija, napolnili:
V kolikor bi smatrali, da bi to potovanje ogrožalo v minimalni varianti, bi let odpovedali.
V Tuniziji so sicer cene aranžmajev padle tudi za 40%. V agenciji Relax turizem opažajo, da so se turisti iz Egipta in Tunizije preusmerili na Rodos, Kreto in Jonske otoke. Dobro naj bi se prodajala tudi Turčija in severni Ciper, pravi Damjan Pev. Pravi hit pa je postala španska Costa brava:
Španci si manejo roke, ker imajo dober izplen v letošnji sezoni, zato dobivamo od hotelirjev ogromno stop bookinga.
Za 30% pa se je povečalo število prodanih aranžmajev na sosednjem Hrvaškem. Nekateri hoteli so že povsem polni, zato obstaja verjetnost, da marsikateri ljubitelj hrvaške morja letos ne bo mogel na počitnice.
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala, v prispevku poroča Rajka Pevanje.
Egiptovska mornarica zdaj na območju približno 290 kilometrov severno od Aleksandrije, kjer je med drugim našla več osebnih predmetov potnikov in razbitine letala, išče črno skrinjico, ki bi lahko razkrila vzroke za včerajšnji tragični dogodek. Kot je sporočila, so predmeti, ki so jih našli, nedvomno z pogrešanega letala. Egiptovskim ter grškim pomorskim in zračnim silam, ki na širšem območju, kjer so grški kontrolorji leta izgubili stik z letalom, iščejo razbitine letala, so se danes pridružili še trije francoski preiskovalci in tehnični strokovnjak iz Airbusa.
Egiptovske in francoske oblasti za zdaj puščajo vse možnosti za strmoglavljenje letala odprte, tako možnost človeške ali tehnične napake in terorizma. Odgovornost za strmoglavljanje letala sicer doslej ni prevzela nobena skupina. Strokovnjaki iz več ameriških agencij pa so sporočili, da ob pregledu satelitskih slik niso opazili znakov za morebitno eksplozijo na letalu. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fathy je poudaril:
Osredotočimo se na tisto, kar je pomembno in na pravilen način ugotovimo, kaj je povzročilo strmoglavljenje letala. Morate nam najprej omogočiti, da opravimo svoje delo. Pred tem se nočemo nagibati k nobenemu vzroku, ne terorizmu, ne tehničnim napakam.
Kot je še povedal egiptovski minister, nihče od potnikov ali posadke na letalu ni bil na seznamu katere koli teroristične organizacije, niti niso imeli kriminalne preteklosti.
Terorizem verjetnejši kot tehnična okvara
Grški obrambni minister Kamenos je sporočil, da so v morju odkrili dele človeškega telesa, prtljage in dva sedeža. V preiskavi o strmoglavljenju, ki jo sicer vodi Egipt, sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, med njimi trije francoski preiskovalci in predstavnik družbe Airbus, za oddajo Dogodki in odmevi poroča Špela Novak.
Francoski zunanji minister Ayrault je danes izjavil, da za zdaj ni še prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko sklepali o vzroku strmoglavljenja.
Po mnenju uradnih predstavnikov Egipta je sicer več možnosti za to, da je vzrok teroristični napad, kot da bi šlo za mehansko okvaro. Za zdaj je znano le, da je letalo, tik preden so z njim izgubili stik, na višini 11.000 metrov nenadoma zavilo za 90 stopinj v levo in začelo hitro izgubljati višino. čez nekaj trenutkov je naredilo še obrat za cel krog v desn, med tem pa je izgubilo skoraj 7.000 metrov višine. Na višini približno 3.000 metrov pa je izgunilo z radarskih zaslonov.
Če bi šlo za terorizem, bi bilo v ospredju vprašanje varnostnih pomanjkljivosti na pariškem letališču Charles de Gaulle. Odvetnik nekaterih tamkajšnjih letaliških delavcev je za BBC povedal, da se je več članov tako imenovane Islamske države skušalo zaposliti na letališču in da je znano, da so med člani nekaterih sindikatov tudi podporniki radikalnih idej.
Slabi obeti za turistično sezono
Letalske nesreče in drugi dogodki povezani s terorizmom so že povzročili spremembe v turističnih tokovih. Kot ugotavljajo na turističnih agencijah, povpraševanja po turističnih aranžmajih v Egiptu menda ni, nekaj povpraševanja je po Tuniziji, krepi se tudi povpraševanje po Turčiji. Medtem naj bi bile že polne kapacitete ob Jadranskem morju, pravi hit pa so postale španske destinacije, poroča Simeona Rogelj.
Čartersko letalo, ki bi moralo sredi junija odleteti v Egipt, bo najverjetneje odpovedano. Odpovedujejo se tudi letala za grške otoke, ki so blizu turške obale, kot sta Hios in Lezbos. Povpraševanje za Tunizijo obstaja, a ljudje so previdni, zanima jih predvsem, kako je poskrbljeno za varnost. Kot pojasnjuje Miha Menegalija iz Oasis Toursa so standardi na letališčih na evropski ravni, pri organiziranju letov pa sledijo priporočilom ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj kaže, da bodo letalo, ki odleti junija, napolnili:
V kolikor bi smatrali, da bi to potovanje ogrožalo v minimalni varianti, bi let odpovedali.
V Tuniziji so sicer cene aranžmajev padle tudi za 40%. V agenciji Relax turizem opažajo, da so se turisti iz Egipta in Tunizije preusmerili na Rodos, Kreto in Jonske otoke. Dobro naj bi se prodajala tudi Turčija in severni Ciper, pravi Damjan Pev. Pravi hit pa je postala španska Costa brava:
Španci si manejo roke, ker imajo dober izplen v letošnji sezoni, zato dobivamo od hotelirjev ogromno stop bookinga.
Za 30% pa se je povečalo število prodanih aranžmajev na sosednjem Hrvaškem. Nekateri hoteli so že povsem polni, zato obstaja verjetnost, da marsikateri ljubitelj hrvaške morja letos ne bo mogel na počitnice.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.
Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
»Pripravimo se na nepričakovano« je slogan letošnjega svetovnega dne varnosti živil. Varnost hrane je širok in kompleksen pojem. Vključuje mehanizme in pravila, ki zagotavljajo, da hrana pride varna od njive do mize. Evropska agencija za varnost hrane je skupaj z državami članicami tudi letos začela kampanjo »Safe 2 Eat 2024« oz. »Jejmo varno«. Kampanji se že drugo leto pridružuje Nacionalni inštitut Slovenije. Gre za kampanjo, katere namen je državljanom približati znanost, ki stoji za varno hrane v Evropi za lažje vsakodnevne prehranske odločitve in uživanje v varni in zdravi hrani. Hrana Evropski Uniji je najbolj nadzorovana in zato najbolj varna na svetu. A tudi to področje se srečuje z novimi izzivi.
Danes mineva 80 let od tako imenovanega »dneva D«, ko so se na obalah okupirane Normandije začele izkrcavati zavezniške vojaške enote in s tem odprle drugo veliko fronto v Evropi. O tem velikem dogodku, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših preobratov v drugi svetovni vojni, smo govorili z zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore. Foto: britanske sile med izkrcanjem v Normandiji, Wikipedija, javna last
Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.
Pred volitvami poslancev v Evropski parlament je treba urediti ustrezno dostopnost volišč za ljudi z različnimi invalidnostmi, hkrati pa poskrbeti, da bodo informacije o volilnih postopkih in referendumih dostopne in lahko razumljive za vse, ki to potrebujejo. Tokrat bodo namreč prvič volili tudi tisti polnoletni državljani z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi, ki jim je bila volilna pravica v preteklosti odvzeta, ker so bili postavljeni pod skrbništvo.
V Srbiji so imeli lokalne volitve že decembra, pa tudi preteklo nedeljo v 89tih srbskih mestih, tudi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu. Medtem ko so še čakali na delne izide, je srbska napredna stranka že slavila zmago. Fevdalizacija družbe pod taktirko srbskega predsednika Aleksandra Vučića je – kot beremo komentarje – očitna in v tem duhu naj bi tudi potekale volitve. Z balkanskim dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom komentiramo tudi zavrnitev možnosti bosanskohercegovskih ministrov iz entitete Republike srbske, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v Bosni in Hercegovini.
Naša država zaključuje posodobitev nacionalnega podnebno energetskega načrta. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti s strožjimi evropskimi cilji na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov. Do konca desetletja bi morali doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Pomemben prispevek bo imelo pri tem zapiranje Termoelektrarne Šoštanj.
Veliko Slovencev, ki obišče Dunaj, se ustavi ali celo prenoči v znanem študentskem domu Korotan, ki ima burno tako preteklost kot sedanjost, s finančnimi težavami, ki so stalnica. Lastnica Korotana je Slovenija, Slovenski državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem, pa skrbi tudi za Korotan. Ta je zdaj strateška naložba države, medresorska delovna skupina Korotan pa išče nove rešitve.
Ljubljana je v teh dneh v znamenju mednarodnega festivala promocije znanosti, znanstvenega načina razmišljanja in promocije izobraževanja. Znanstival že 15. leto spodbuja radovednost med ljudmi. Tako si udeleženci lahko ogledajo več kot 80 znanstvenih šovov. Današnje dopoldansko dogajanje je bilo predvsem v znamenju deževnega vremena. Marko Rozman se je vseeno odpravil na ulice središča Ljubljane in pri najmlajših najprej preveril, koliko je sploh zanimanja za eksperimente in samo znanost.
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Neveljaven email naslov