Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
Mednarodna trgovina je vsak teden v središču pozornosti, ker jo tja postavlja ameriška administracija. Ta je po 25 letih sklenila nov prostotrgovinski sporazum s sosednjima državama, trgovina med njimi na leto preseže tisoč milijard dolarjev. Kaj sporazum prinaša in zakaj se v obravnavi trgovine ne moremo izogniti napetostim med ZDA in Kitajsko?
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Literarna dela Florjana Lipuša so umetniško tako dovršena, da si pred njihovo močjo niti avstrijska država ne more več zakrivati oči – pa čeprav pisatelj piše o temah, za katere bi si številni med našimi severnimi sosedi želeli, da bi še vedno ostale tabu. Kako pa je z recepcijo Lipuševega opusa na naši strani Karavank? – Ob podelitvi najvišjega avstrijskega priznanja na področju umetnosti Florjanu Lipušu smo o odlikah nagrajenčeve proze spraševali našega radijskega kolega in literarnega kritika, Gorana Deklevo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi studio Radia Ljubljana je bil na Bleiweisovi, zdaj Prešernovi cesti, neposredno za Bavarskim dvorom. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia obložili z zavesami in preprogami, da bi tako zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Le mikrofon na mizi, središče in prispodoba radijskega dela, je bil v začetku en sam. Tudi velikopotezno imenovani “veliki” studio za nastopajoče je bil tako majhen, da so pri nastopu večjega zbora morali odpreti vrata in pevci z močnejšimi glasovi so prepevali kar s hodnika. Prvi tehnik slovenskega radia, Franc Kramar – Rado se je tistih dni spominjal takole.
Začetek oktobra že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes so v Stockholmu razglasili letošnja nagrajenca za področje medicine in fiziologije. Prestižno znanstveno priznanje prejmeta Američan James Allison in Japonec Tasuku Honjo za odkritja, ki so omogočila razvoj povsem novega in učinkovitega zdravljenja rakavih obolenj. O njunem prelomnem raziskovalnem delu se je Iztok Konc pogovarjal s strokovnim direktorjem Onkološkega inštituta v Ljubljani doktorjem Viljemom Kovačem. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z gostom smo vas povabili na dan odprtih vrat našega oddajniškega centra na Pohorju in se dotaknili tudi prihodnosti radijske tehnologije. Naš gost je bil Bojan Ramšak, vodja službe za razvoj.
V Portorožu v hotelu Bernardin se je začel Managerski kongres v organizaciji Združenja Manager. Vsako leto se posvečajo razmislekom o tistih temah, ki najbolj oblikujejo naše poslovno okolje. Letos bodo opozorili na pomanjkanje sodelovanja v gospodarstvu in družbi. Sodelovanje pa je ključ do višje produktivnosti. Pred začetkom kongresa, ki se ga udeležujejo domači vodje podjetij in tuji ugledni gostje, tudi profesorji, pa predsednik vlade Marjan Šarec (njegov pozdravni nagovor bo po peti uri), je bil znan nagrajenec – letošnji Manager leta. Naslov pripade Boštjanu Gorjupu, širši javnosti je znan kot predsednik Gospodarske zbornice, sicer pa je direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje. To je Boscheva tovarna kuhinjskih oziroma gospodinjskih naprav, zlasti premium aparatov.
Raziskovalnemu duhu Noči raziskovalcev se s projektom Humanistika, to si ti! pridružuje Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s še štirinajstimi članicami ljubljanske univerze. Program bo temu primerno izredno pester in tudi interdisciplinaren. Segal bo od bioinformatike do umetnostne forenzike, od prebiranja srednjeveških rokopisov do matematičnih pobegov iz predavalnice. Lotili se boste lahko najrazličnejših eksperimentov in poklepetali z znanstveniki.
Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije in Uprava kriminalistične policije Generalne policijske sta pripravila že osmi posvet o zlorabi otrok na internetu, tokrat s podnaslovom Iz teorije v Prakso. Posvet je namenjen v prvi vrsti organom pregona, predstavnikom tožilstev in sodišč, ponudnikom internetnih storitev, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Osem let je minilo od katastrofalnih poplav, ki so prizadele osrednjo Slovenijo, še posebej Ljubljano. Takrat smo jim rekli stoletne poplave, tudi zato, ker nanje nismo bili pripravljeni. Kako pa je danes. Spet je tu jesen, za nami je že prvo močnejše deževje. Bomo spet presenečeni, če bomo po osmih letih spet doživeli stoletne poplave? Ali pa smo tokrat nanje bolje pripravljeni.
Delavnice, projekcije, vodstva po muzejih, galerijah, knjižnicah in drugih institucijah pa okrogle mize, odprta vrata raziskovalnih ustanov in znanstveni festivali na glavnih trgih štirih mest – vse to bo 28. septembra ponudila Evropska noč raziskovalcev. Včeraj smo na Prvem že povedali, kako bo videti raziskovanje v galeriji, danes pa se z Darjo Pograjc sprehajamo po Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Razlaga direktorica muzeja Natalija Polenec.
Letos mineva 150 let od začetka organiziranega odvetništva na Slovenskem. Odvetniki so bili pogosto gonilo demokratičnih sprememb, kljub temu da so bili vedno trn v peti vsakokratni vladajoči oblasti, pravi predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Danes so odvetniki ustavna kategorija, pa jih oblast ne jemlje vedno resno. Pogosto so med prvimi, ki opozarjajo na zakonodajne spodrsljaje. Včasih pa spodrsne tudi kateremu od odvetnikov, ko komentira aktualno družbeno dogajanje.Ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija na 352 straneh, ki so jo predstavili danes. V njej je predstavljen razvoj odvetništva na Slovenskem, predstavljenih je 10 najbolj slavnih slovenskih odvetnikov ter portreti 28-tih pomembnejših odvetnikov. Z urednikom monografije, odvetnikom Andrejem Razdrihom, se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Neveljaven email naslov