Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in v Mestnem društvu gluhih Ljubljana bodo ta mesec pripravili vrsto dejavnosti in različnih dogodkov z namenom boljšega vključevanja gluhih v družbo. Mednarodni dan gluhih, ki je konec meseca, bodo tako pri nas zaznamovali že v soboto s slavnostno akademijo, aktivnosti pa bodo trajale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik. Prispevek Petre Medved.
V današnjem času smo priča nenehnim novostim v svetu tehnologije katerega del so tudi starejši ljudje. Z nenehnimi spremembami se počutijo izgubljeni, zmedeni, izključeni. Znanja, potrebna za uporabo novih tehnologij, so porazdeljena neenakomerno. O tem je tekla tudi razprava na današnjem posvetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki uvaja elektronske storitve za starejše od 55 let. Spremljal jo je Marko Rozman.
V evropskem parlamentu že dolgo opozarjajo na kršitve temeljnih pravc na Madžarskem. Današnja razprava še vedno poteka, poroča naša dopisnica Erika Štular. Na zasedanje je prišel madžarski premier Viktor Orban, ki pa je že sam dejal, da pričakuje potrditev razvpitega poročila poslanke Zelenih Judith Sargentini, v katerem dokazujejo tveganje sistematičnih kršitev temeljnih evropskih vrednost demokracije, vladavine prava in človekovih pravic - od neodvisnosti, svodobe izražanja, akademske svobode do pravic beguncev in manjšin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Ob 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija RTV pripravlja različne obeležitve tega praznika. Ena izmed njih so tudi dnevi odprtih vrat oddajnikov RTV Slovenija. 29. julij, 2. september, 30. september, tri nedelje, od 8. do 14. ure, trije oddajniki: Nanos, Kum in Pohorje. Ta vikend bo za obiskovalce odprt oddajnik na Kumu, zato smo v studio Prvega povabili Andreja Trojerja, vodjo službe oddajni centri
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Odločba ustavnega sodišča s katero je razveljavilo prvi odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dopuščal, da se je zakon uporabljal tudi za nazaj, še vedno zelo odmeva. Tudi danes še ni znano na koliko zadev natančno bo vplivala. Tožilstva so doslej vložila 24 tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, 6 zadev je že pravnomočno končanih. Tožilci za zdaj še niso umaknili nobene tožbe, sodišča pa zaradi odločitve ustavnega sodišča še niso prekinila ali odločila v nobenem postopku. Ne na prvi ne na drugi stopnji. Jolanda Lebar se je o tem, kako bodo ravnali tožilci, pogovarjala z vodjo civilno finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu magistro Barbaro Lipovšek. Prav tožilci tega oddelka so odredili največ finančnih preiskav in vložili večino tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine. V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
Otroci nimajo le pravic, ampak tudi obveznosti. To bo še posebej v ospredju z začetkom novega šolskega leta, ki se nezadržno bliža. Domače naloge, učenje, slabe ocene, obšolske dejavnosti. S tem se za marsikaterega otroka, mladostnika in tudi njegove starše začenja nočna mora. Kakšne so pravice in obveznosti v trikotniku otroci – šola – starši? V studio smo povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Neveljaven email naslov