Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
Umetna inteligenca bo s svojim hitrim razvojem vplivala tudi na gospodarstvo. Podjetja se bodo morala prilagoditi spremembam, svoje delavce in delavke pa izobraziti za nove spretnosti. A kot poudarja profesorica doktorica Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je nevzpodbuden predvsem podatek, da si kar polovica odraslih, ki niso deležni izobraževanja o delovanju in uporabi novih tehnologij, tega niti ne želi. Čeprav umetni inteligenci že danes namenjamo vse več pozornosti, bo ključno vlogo igrala v prihodnjih letih. Do leta 2030 bi po besedah profesorice doktorice Redek lahko prispevala enako svetovnemu gospodarstvu kot Indija in Kitajska skupaj. Z njo se je pogovarjal Rene Markič. foto: Pixabay
Svet RTV Slovenija je včeraj skoraj soglasno podprl imenovanje Zvezdana Martića za predsednika uprave RTV, ki bo predvidoma konstituirana v drugi polovici avgusta. Glede ekipe je bil Martić skrivnosten, ker bo svet šele v sredo prihodnji teden predvidoma imenoval dva člana bodoče uprave – ta bo štiričlanska. Četrti član uprave pa bo delavski direktor, ki ga bodo volili zaposleni. Je pa Martić povedal, da želi imeti v upravi pomoč na področju financ, prava in organizacije dela.
Kaj mi lahko priča pove o tem, kaj se je zgodilo? Kako naj jo izprašam, da bom dobil čim več uporabnih in verodostojnih informacij? Kako naj presodim, ali njeni izpovedbi lahko verjamem? Ali lahko zaupam, da je očividec prepoznal pravega storilca? O tem se sprašujejo sodniki, tožilci, odvetniki, policisti, kadar je pred njimi zaslišanje osebe vpletene v postopek. Odgovore jim ponuja priročnik z naslovom Pod katerim drevesom si ju videl? višjega sodnika Janka Marinka. Očividci so namreč pomemben, včasih edini vir informacij o dogodku, ki je obravnavan kot kaznivo dejanje. Z Jankom Marinkom se je pogovarjala Jolanda Lebar. Najprej o tem, da se načinov zaslišanja ni mogoče naučiti vnaprej in da zaslišanja postanejo boljša šele z izkušnjami iz prakse.
Naša starajoča se družba se trenutno nahaja v preddverju mnogih sprememb. Tik pred zdajci je realizacija dolgotrajne oskrbe, pereča debata se vije okoli osebne asistence in evtanazije, vlada pa je končno pristopila k naslavljanju največjega zdravstvenega, socialnega in finančnega problema naše družbe, ki je demenca. O teh temah se je Eva Lipovšek pogovarjala z nekdanjo vrhovno državno tožilko, varuhinjo človekovih pravic in svetovalko predsednika republike, sicer pa glasno aktivistko za pravice ranljivih, Vlasto Nussdorfer. foto: BoBo
Tudi Prvi se je 29. maja v delčku pridružil Evropskemu večeru zvokov, ki poteka pod okriljem projekta BAIR in pri katerem sodelujejo finski, srbski in slovenski radijski program. Pisana mavrica zvokov in besed je pričarala znane in manj znane zvočne svetove. Pri Evropskem večeru zvoka so sodelovali Jukka Mikkola iz studia v Helsinkih, Anamarija Štukelj Cusma, Maj Valerij in Mojca Delač, z Arsa, Vala202 in Prvega, strokovna sodelavca prof. dr. Katarina Kompan Erzar in prof. dr. Rajko Muršič. Režija: Saška Rakef Perko. Za tonske zveze je skrbel Aleš Ogrič, tonski mojstri: Rok Kokošinek, Vid Humer, Boštjan Repanjšek. Naj vas spomnimo, da lahko tudi prvi Večer zvokov na Prvem, v katerem smo obujali spomine na zvoke otroštva že najdete in poslušate v arhivu na spletni strani Prvega. Čim več zvokov, ki vam prijajo, vam ustvarjalna, mednarodna posadka želi tudi nadaljevanju večera.
Medtem ko so iz dneva v dan poletne temperature vedno višje, pa se mnogi brezdomni sprašujejo, kako bodo preživeli prihajajoče mesece, ko bo zunaj spet hladneje. Invalidni brezdomni namreč nimajo nikakršnega zatočišča, kamor bi lahko odšli v nadaljno nego, ko so ti odpuščeni iz zdravstvene oskrbe. Zatočišče za brezdomce pod okriljem Centra za socialno delo ima trenutno zasedene vse kapacitete, poleg tega pa zatočišče ni primerno za invalidne osebe. Težave pa ne morejo rešiti niti zdravstvene ustanove, saj tudi tam brezdomni ne morejo ostati v daljši oskrbi.
Letošnji zastoji so nas dokončno streznili; postalo je očitno, da se bomo brez ukrepov kmalu znašli v prometnem kolapsu. Zastoji povzročajo ogromno gospodarsko in okoljsko škodo. Brez razvite prometne infrastrukture tudi ni gospodarskega razvoja. To še posebej velja za Slovenijo, kjer logistika pomeni blizu 8 odstotkov BDP, toda soočamo se s preozkimi avtocestami in zastarelim železniškim omrežjem, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov, ne povečanja kapacitet. Da so potrebni takojšnji mehki, kot tudi dolgoročni ukrepi na prometni infrastrukturi, poudarjajo na Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo na Gospodarski zbornici, kjer so si zadali, da bodo v prihodnje bdeli nad projekti prometne infrastrukture, z njihove strani prihaja vrsta opozoril in rešitev.
V ponedeljek zvečer je neurje povzročilo velike težave tako na cestah kot v železniškem prometu. Sprožil se je tudi plaz na železniški progi med Savo in Zagorjem, ki je zasul tire in pozvročil, da je vlak iztiril. Težavo so reševali z nadomestnimi avtobusi, posledica so bile velike zamude. A potniki pravijo, da so zamude stalnica, pristojni pa jim odgovarjajo, da so te logična posledica nadgradnje železniške infrastrukture, ki jih moramo vzeti v zakup za dosego dolgoročnih ciljev.
Trenutno je v javni razpravi predlog novele zakona o javni rabi slovenščine. Ta ureja predvsem položaj slovenščine v digitalnem okolju. Dozdajšnji zakon, sprejet leta 2004 in dopolnjen leta 2010, je namreč po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko pisan v časih, ki še niso predvidevali tako močnega digitalnega razvoja. Foto: pixabay
Vitez krvodajalstva je častni naziv, ki ga prejmejo moški, ki so kri darovali stokrat in ženske, ki so kri darovale osemdesetkrat. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra je v knjigo Vitezov krvodajalstva je vpisanih 206 rednih krvodajalcev, zadnja dva pa sta na stol za odvzem krvi stotič sedla pred dnevi/v torek. Oba sta povedala, da se krvodajalske akcije udeležita vsake tri mesece in da je krvodajalstvo zanju že način življenja. Da so krvodajalci vredni vsega spoštovanja, pa poudarjajo tudi zaposleni v centru za transfuzijsko medicino, ki se z njimi srečujejo že vrsto let.
Vojaški napadi v Ukrajini ne pojenjajo, kar 18 milijonov državljanov potrebuje pomoč, 5 milijonov je notranje razseljenih. Posledice vojne so psihosocialne stiske državljanov, med katerimi so tudi otroci, ki živijo v vsakodnevnem strahu. Da bi se za vsaj kratko obdobje umaknili z vojnega območja, si želijo mnogi, 85 otrokom pa se je ta želja uresničila s pomočjo Slovenske karitas in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Poletje je čas počitnic, dopustov, oddiha v turističnih krajih in med poletjem je ena izmed najbolj obleganih držav naša južna soseda. Tam so sicer cene visoke, višje kot lani, v hrvaških medijih pa smo lahko brali, da je letos zaradi visokih cen turistov manj. To je zanikala Hrvaška turistična skupnost, ki poroča o 15-odstotni rasti po številu gostov in 10-odstotni rasti po številu nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kaj je torej res? Koliko je turistov, ali nekateri res odpovedujejo rezervacije, se mogoče cene že nižajo? Kaj se torej dogaja v hrvaškem turizmu, sprašujemo našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard. Foto: Bobo
Vsaka štiri leta imajo taborniki z vsega sveta možnost, da se za nekaj dni združijo na svetovnem skavtskem taborjenju, ki se imenuje jamboree. Povežejo se v okviru atraktivnega in vzgojno usmerjenega programa. Osrednje teme so globalni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Letos bo srečanje v Južni Koreji, kamor se čez nekaj dni odpravlja tudi slovenska delegacija. S tabornikoma, ki se odpravljata na jamboree, se je pogovarjala Lucija Fatur.
V minulih dneh je bilo dogajanje, povezano s slovenskimi izseljenci, zelo živahno. Pod naslovom Dobrodošli doma je potekalo več dogodkov z osrednjo prireditvijo v soboto v Vipavi. Namen tega srečanja je priložnost, da zamejci v Sloveniji pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost, ki jo gojijo v slovenskih skupnostih v zamejstvu. Prav tako pa gre tudi za druženje in za širjenje slovenske besede, je dogajanje sklenila urednica oddaje Slovencem po svetu Lili Brunec.
Čas dopustov je tudi čas potovanj – med priljubljenimi destinacijami Slovencev pa se vse pogosteje znajde tudi južna Italija. Tam leži Bari: prestolnica dežele na peti škornja, Apulije. Velja za kozmopolitsko in živahno mesto s pristaniško in ribiško tradicijo. Toda obiskovalci, ki hvalijo zlasti gostoljubnost in izvrstno kulinariko, pogosto ne vedo, da se ima Bari za svoj zgodovinski preboj zahvaliti enemu samemu človeku: svetemu Miklavžu. Zakaj, je v tem jadranskem mestu odkrival Janko Petrovec.
Z evri plačujemo že 25 let, vsak dan ga uporablja kar 341 milijonov ljudi v 20-ih od skupno 27-ih držav Evropske unije Je najmočnejši simbol evropskega povezovanja in druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Kmalu pa se bo klasičnemu evru, po zgledu ostalih centralnih bank po svetu, pridružil tudi digitalni evro. O podrobnostih njegove uporabe se je Urška Jereb pogovarjala z viceguvernerjem Banke Slovenije Markom Pahorjem. Najprej je razkril kdaj bomo začeli plačevati z digitalno evrsko valuto.
Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in Primorsko Sandi Curk je nagrado Državljan Evrope prejel za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse. 120 ukrajinskih otrok in zaposlenih iz ene izmed sirotišnic je ob pomoči vlade uspešno prepeljal iz vojnega območja na varno v Postojno. "Sandi Curk je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši," so zapisali v Evropskem parlamentu, ki nagrado podeljuje. To dokazuje že vse svoje življenje.
Začele so se počitnice - čas za morje, zabavo in ne nazadnje tudi za poletno delo. Večina mladih se za poletno delo odloči zaradi želje po izkušnjah in zaslužku. Študentsko delo pa velikokrat vodi tudi do prve redne zaposlitve, raziskava agencije Ninamedia namreč kaže, da se kar 62 % mladih po končanem izobraževanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Na vprašanja o tem, kdaj je pravi čas za iskanje počitniškega dela in kaj storiti ob kršitvah delodajalcev, sta Lani Furlan odgovarjali Carmen Zajc, vodja dela pri Študentskem servisu in Nika Prelič iz Zavoda študentska svetovalnica, kjer med drugim nudijo tudi brezplačno pravno svetovanje.
Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj
Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.
Neveljaven email naslov