Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove
Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.
V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove
Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.
V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dva dni potem, ko ga je predsednik vlade predstavil kot kandidata za evropskega komisarja, je Janez Lenarčič stopil pred novinarje v Bruslju. Kot za Slovenijo izjemno zanimive je med drugim izpostavil okolje in raziskave in regionalno politiko. Izrazil je upanje, da ga bo predsednica komisije presojala po strokovnosti in sposobnosti, čeprav išče ženske. Ne glede na domače očitke, med drugim o nepolitičnosti, pa v evropskem parlamentu upa na podporo vseh poslancev iz Slovenije.
Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je danes sporočilo, da bodo s 1. septembrom zvišali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz sedanjih 31,97 evra na 35,67 evra, kar je za skoraj 4 evre višja premija. Dvig premij je pričakovati tudi v zavarovalnicah Triglav in Adriatic, čeprav ta hip pravijo, da le pozorno spremljajo rezultate. Če bo zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej dražil storitve, bodo višje cene premij, najverjetneje potrebne, še dodajajo. Ob tem sicer ne gre spregledati, da je letni dobiček zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja najmanj 50 milijonov evrov. Prav na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju oziroma njegovi ukinitvi si politika sicer že nekaj časa nabira politične točke. Zato smo pogledali tudi v koalicijski sporazum in preverili, kaj tam piše glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
48 kvadratnih metrov velik apartma za dve osebi s kuhinjo, predprostorom, dnevnim prostorom, spalnico, kopalnico in balkonom v neposredni bližini znanih turističnih točk: Podpeškega jezera, Svete Ane in Rakitne. V najem apartmaja je vključena prehrana, čiščenje in paket terapevtskih storitev. In cena za petdnevni najem v poletnih mesecih? Zgolj tri ure dela na dan. Gre za poseben pilotni projekt, ki so se ga lotili streljaj od prestolnice v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Torej v enem od osmih takšnih centrov oziroma zasebnih socialnovarstvenih zavodov s koncesijo pri nas.
Naš novinar Tomaž Gerden o tem, kako se je kot otrok ponoči pretihotapil pred televizor, da bi gledal prenos pristanka na Luni
Varstveno-delovni centri po Sloveniji združujejo 4000 odraslih oseb s posebnimi potrebami, med njimi je okoli 85 odstotkov tam le v dnevnem varstvu. Omogočajo dnevno, do 8-urno varstvo, pa tudi institucionalno bivanje v bivalnih enotah odraslim osebam s posebnimi potrebami. Poletje je čas za aktivnosti, za katere jim med letom zmanjka časa, dneve v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar Ljubljana pa krajšajo tudi prostovoljci, med njimi je že pol leta prostovoljka iz Španije.
Irena Jakša Zupančič o vstopu tehnoloških podjetij na balkanski trg.
V Sloveniji imamo šele prvo generacijo 15 veterinarjev, ki so končali podiplomski študij homeopatije. Kljub odporu uradne humane in veterinarske medicine, si alternativne metode zdravljenja, kot so homeopatija, akupunktura, bioresonanca, uporaba eteričnih olj in druge komplementarne metode počasi utirajo pot v prakso. V Sloveniji smo dobili prvo generacijo petnajstih veterinarjev, ki so končali 4-letni podiplomski študij homeopatije po mednarodnih smernicah IAVH. Veterinarska zbornica te metode uradno priznava. Rezultati kombiniranja širše palete znanj v praski so dobri. Veterinarska fakulteta, kot najpomembnejša izobraževalna institucija na področju veterine pri nas pa je do njih odklonilna.
Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki. Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Neveljaven email naslov