Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Zakaj ima šampanjec oziroma peneče vino še danes aristokratski prizvok? Kako se z njim pravilno nazdravlja in zakaj lahko pijemo penino, če smo na dieti?
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ne bo tekel v potokih, bo pa o njem tekla beseda.
“Šampanjec ali peneče vino ima aristokratski prizvok, saj so si ga v 17. stoletju lahko privoščili samo plemiči. Peneče vino je bilo zelo drago in zelo redko. Steklenice so bile slabe, zaradi vsebnosti oglikovega dioksida jih je veliko počilo.”
Danes so penine bolj dostopne, vrhunska sommelierka Mira Šemić pravi, da lahko dobro steklenico penečega vina dobimo že za okrog 10 evrov.
“Poleg tega se penine prilegajo k vsaki hrani. Dobre penine imajo zelo malo sladkorja, tako da če ste na dieti, si lahko penino privoščite brez slabe vesti.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Zakaj ima šampanjec oziroma peneče vino še danes aristokratski prizvok? Kako se z njim pravilno nazdravlja in zakaj lahko pijemo penino, če smo na dieti?
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ne bo tekel v potokih, bo pa o njem tekla beseda.
“Šampanjec ali peneče vino ima aristokratski prizvok, saj so si ga v 17. stoletju lahko privoščili samo plemiči. Peneče vino je bilo zelo drago in zelo redko. Steklenice so bile slabe, zaradi vsebnosti oglikovega dioksida jih je veliko počilo.”
Danes so penine bolj dostopne, vrhunska sommelierka Mira Šemić pravi, da lahko dobro steklenico penečega vina dobimo že za okrog 10 evrov.
“Poleg tega se penine prilegajo k vsaki hrani. Dobre penine imajo zelo malo sladkorja, tako da če ste na dieti, si lahko penino privoščite brez slabe vesti.”
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.
Čez teden dni bodo učenci tretjega razreda na 110 osnovnih šolah prostovoljno poskusno pisali nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, nato pa 10. aprila še iz matematike. Zunanje standardizirano preverjanje znanja tretješolcev je pred več kot desetletjem ob nasprotovanju večjega dela strokovne javnosti ukinil takratni minister za izobraževanje Milan Zver. Zdajšnja vodilna ekipa na omenjenem ministrstvu pa ga vrača nazaj v tretji razred, za učence 6. in 9. razreda pa je pisanje teh testov že več let obvezno.
Neveljaven email naslov