Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
Država se je dolgoročno zadolžila za 1 milijardo 750 milijonov evrov. Obseg 10 letne evrske obveznice je 1,5 milijarde, dopolnjena izdaja 30 letne obveznice pa znaša 250 milijonov. Pogoji zadolžitve so najugodnejši doslej, pravi Primož Cencelj iz Generali Investments. Z njim se je pogovarjala Zdenka Bakalar Zdenka
Danes je srečen dan pa je bilo slišati pred vsemi slovenskimi šolami s prilagojenim programom, ki so po odredbi Ustavnega sodišča danes spet odprle svoja vrata. Tudi v OŠ Antona Janše v Radovljici, kamor so se danes vrnili domala vsi učenci. Prišlo jih je kar 90, manjkali so le trije. Kot je dejala ravnateljica Jelena Horvat, so prav otroci s posebnimi potrebami tisti, ki jim je pristnega stika z učitelji in prijatelji najbolj manjkalo. Svoj pogled na aktualno stanje je v pogovoru z Matijo Mastnakom podala tudi ravnateljica IV. OŠ Celje, Nevenka Matelič Nunčič.
Ob zadnjih potresnih sunkih smo se začeli spraševati, kako ranljiva je denimo naša nepremičnina in kako varni smo v njej. Kritične so lahko predvsem stavbe grajene po vojni in pred letom 1965 in še niso bile proti potresno sanirane. Za potresno varnost objektov smo odgovorni njihovi lastnik. Stavbe morajo ustrezati kriterijem veljavnih predpisov o potresno odporni gradnji. Kako potresno varna je naša nepremičnina lahko preverimo. Kje in kako pojasnjuje višji svetovalec na Oddelku za zaščito in reševanje na MOLu- Julij Jeraj.
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Dvojna zmaga na kolesarski dirki po Franciji in ubranitev naslova na Vuelti. Prva peterka lige NBA in najboljši strelec finalista. Vnovič svetovni prvak v motokrosu. To je le nekaj poudarkov slovenskega športa v letu 2020. Leto, ki je resda postreglo z mnogimi odpovedmi, a ponovno, s kopico slovenskih uspehov. Nekaj vrhuncev – slovenskega in tudi mednarodnega športa minulega leta je prepletel Luka Petrič.
Danes smo izvedeli, da je v 82. letu starosti umrl pisatelj, dramatik, režiser in scenarist Dušan Jovanović, ki je več kot pet desetletij sooblikoval slovensko in širše gledališko dogajanje. Pred dvema letoma, je ta eden najbolj plodovitih in nagrajenih slovenskih ustvarjalcev, izdal avtobiografijo z naslovom Na stara leta sem vzljubil svojo mamo. Novembra leta 2018 ga je v oddaji Sobotno branje gostila Liana Buršič. Prisluhnite delu pogovora
Letošnja silvestrovanja so bila zaradi znanih razmer povsem drugačna. Celjski policisti so denimo v najdaljši noči obravnavali skupno 11 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru in 26 – krat na javnem kraju. Večinoma je šlo za prijave kršitev s pirotehniko, eno osebe so pridržali zaradi kršitve javnega reda in miru. Obravnavali so še tri prometne nesreče s škodo na vozilih eno nasilje v družini ter izrekli ukrep prepovedi približevanja. Kaj se je pred polnočjo dogajalo na najdaljšo noč v letu na celjskih ulicah, je preverila novinarka Metka Pirc.
Ko te dni zakorakate v verjetno najbolj polno beograjsko nakupovalno ulico Knez Mihajlovo, se vsaj za trenutek zazdi, da je vse tako kot mora biti. Trubači na vsakem koraku, sicer opazno manj božično-novoletne razsvetljave, vrvež, polne trgovine. Reportaža Boštjana Anžina.
Ob dvorcu Ravne v bližini Pivke se sproščeno pase 50 žrebičkov – lipicancev. Kaj tam počnejo, zakaj so tam in kdo se z njimi ukvarja, pa boste lahko izvedeli v prispevku Sabrine Mulec.
Nagrajenec mednarodnega Medisovega natečaja za spodbujanje in nagrajevanje znanstveno-raziskovalnega dela v klinični medicini in farmaciji je bil tudi revmatolog Rok Ješe, ki na kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani uspešno povezuje klinično in raziskovalno delo. Pri bolnikih s sumom na gigantocelični arteritis so uspeli zmanjšati delež oslepelih z dobrih trideset na manj kot 10 odstotkov. Njegova strokovna prizadevanja so prepoznali tudi v mednarodnem okolju. »Tega sem zelo vesel«, je v pogovoru z Aljano Jocif najprej povedal revmatolog dr. Rok Ješe.
Če gre za ledene gore, potem vemo, da iz oceanov štrlijo samo njihovi vrhovi. Če pa gre za trgovine, potem moramo vedeti, da so prodajalne založene samo z majhnim delom tistega, kar hranijo v skladiščih. In ker je prostor v mestih običajno velika težava, smo kolega Jureta K. Čokla poslali tja, kjer prostor ni tako velika težava - v ljubljanski Logistični center BTC.
Kako je s potresno varnostjo v Sloveniji, smo vprašali Roberta Kusa, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v Ljubljani, ki nam je povedal, da je Ljubljana poleg idrijskega in krškega območja najbolj ogroženi del Slovenije, Ljubljana zaradi svoje naseljenosti seveda toliko bolj. Pred mikrofon ga je povabila Alenka Terlep.
Še dva dneva ostajata v starem letu, na katerega bi verjetno večina izmed nas najraje kar pozabila. Ampak še v tako težkih časih si človek prizadeva naredi svoje življenje znosnejše in bolj prijetno. V ta namen krasi svoje okolje, v času božično-novoletnih praznikov še posebej prepoznavno. Velja to tudi za Washington, glavno mesto države, ki velja za okolje, ki je tovrstno okraševanje pripeljalo do meje absurda? Našega dopisnika smo ujeli sredi dopusta, a kot zmeraj sredi razmišljanja o težkih temah. Tudi tokrat se mu jih ni uspelo povsem otresti in nastal je tale utrinek. Iz Washingtona Andrej Stopar.
Hrvaška prestolnica Zagreb se je v minulih letih lahko kar trikrat zapored pohvalil z najboljšo božično destinacijo v Evropi, mesto je decembra obiskovalo več kot 120 tisoč ljudi. Prav uspeh z adventnim sejmom je Zagreb dvignil med prvih deset turističnih destinacij na Hrvaškem, okrog božične ponudbe pa se je vrtel tudi velik dobiček, okrog 70 milijonov evrov. Letos se takšnih številk v Zagrebu ne morejo veseliti, saj je tako kot drugod po Evropi epidemiološka slika zaradi koronavirusa na Hrvaškem slaba in oblasti so se odločile, da bo letošnje božično praznovanje precej bolj okrnjeno. Kako je te dni v hrvaški prestolnici, je moč čutiti božično vzdušje na ulicah, pa naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Zanimanje za kriptovalute se povečuje, ko raste vrednost Bitcoina. Ta je v zadnjem času znova povečal svojo vrednost. Na neuke začetnike v svetu kriptovalut pa prežijo varnostna tveganja, ki daleč presegajo tveganost drugih finančnih produktov. Tovrstnih opozoril pa ne naglašamo zato, ker bi vas radi od ukvarjanja s svetom kriptovalut odvrnili, pač pa zato, da bi poudarili pomen izobraževanja s tega področja že od prvih korakov. Za nekaj napotkov je Cirila Štuber prosila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a.
Razlogi za nezaupanje v cepivo so tudi komunikacijski, je prepričan antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin
Pred kratkim so v okviru portala znanost Slovenske tiskovne agencije pripravili pogovor na temo Ali je ogrožen rod bodočih vrhunskih športnikov. Strokovnjaki so se strinjali, da je situacija zelo zahtevna, o tej temi pa so se že nekaj dni pred tem pogovarjali tudi na študijskem srečanju športnih pedagogov.
Belgijsko glavno mesto in neuradna prestolnica EU Bruselj je med prazniki, ko so se številni tujci, zaposleni v evropskih ustanovah in tujih podjetjih, odpravili domov, turistov pa ni od nikoder, prepuščeno le svojim prebivalcem. A če je letošnje praznično mesto le bleda senca prejšnjih let, ga prazne ulice in trgi ovijajo v čarobnost, ki jo je potrošniška in turistična gneča časa pred pandemijo skoraj povsem zakrila.
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je korona virus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in obenem sprožil nekaj globokih sprememb na tem področju. A kljub temu je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. Precej vroče je bilo denimo visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita, obenem pa globoke pretrese na tem področju sproža na eni strani podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, po drugi pa že lahko rečemo, da se je Kitajska uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Znaten del satelitov tam gori je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija, saj za globoke spremembe, ki se odvijajo na našem planetu, ne bo učinkovitega cepiva. V pregledu znanosti v letu 2020 nam Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in voditeljica Nina Slaček poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize, v pogovoru nanizajo tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Potrošniški vidiki so tudi v Sloveniji zasenčili osnovni vidik božiča, ki je v prvi vrsti verski praznik. Tokrat ga zaznamuje epidemija covida-19. Tudi v tej luči (bo)sta minorit in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula in gostitelj Tomaž Gerden razčlenila značilnosti časa pred 2 tisoč leti in potegnila vzporednice med takratnimi in zdajšnjimi družbenimi izzivi in človeškimi značaji. Najprej pa načelnica združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjaša Sušin o tem, kako je letos – zaradi epidemije v povsem drugačnih okoliščinah – po Sloveniji potovala betlehemska luč miru. Akcija je v Sloveniji prvič potekala v letu plebiscita o samostojnosti, začela pa jo je štiri leta pred tem avstrijska radiotelevizija ORF. Bistvo akcije ostaja dobrodelnost.
Neveljaven email naslov