Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglav, ki je v začetku septembra prvič v 123 letih ostal brez stolpa, bo spet dobil svoj simbol oz. simbol številnih Slovencev
V začetku meseca je Aljažev stolp s Triglava odpeljal helikopter, takoj je stekla pospešena in zahtevna obnova. V delavnici jeseniškega podjetja KOV so ga pod budnim očesom strokovnjakov, restavratorjev in konservatorjev obnovili in spet sestavili. Vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razlaga, da so “obnovili sestavne elemente, ki so že bili prisotni“, pri čemer posebej poudari barvo.
Barva Aljaževega stolpa se je skozi leta v marsičem spreminjala. Leta 1896 so se v Avstro-Ogrski izvajale dodatne meritve, zato so geodetski merilci prišli do Aljaža in so ga prosili, ali ga lahko kako pobarvajo, da bo bolje viden. Dogovorili so se za temnejšo streho in bel obod. Ta barvni princip je bil ves čas prisoten z dvema izjemama – prva je malarska vojna, druga pa obdobje po drugi svetovni vojni do leta 1984, ko je bil stolp rdeče barve.
Stolp bodo morali pred vrnitvijo še prebarvati. Med restavriranjem so našli tudi odtis starejšega napisa Aljažev stolp. Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja opozarja na pomembnost našega odnosa do tega spomenika in kulturne dediščine. Poleg sistematičnega vzdrževanja je namreč nadvse pomembno tudi varovanje, to pa je naloga nas vseh, predvsem planincev, ki osvajajo vrh Triglava.
Razstavljanje in vnovična postavitev stolpa sta bila velik izziv za zaposlene v KOV-u. Med njimi je tudi Anže Mrak, ki je ob obnovi čutil tremo.
Moram povedati, da so se nam vsem od začetka kar malo tresle roke. Kako pristopiti k delu, da ne bi kakšne stvari poškodovali? Ampak imamo kar precej izkušenj z delom s kovino, tako da ko so enkrat dela stekla, smo videli, da gre.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav, ki je v začetku septembra prvič v 123 letih ostal brez stolpa, bo spet dobil svoj simbol oz. simbol številnih Slovencev
V začetku meseca je Aljažev stolp s Triglava odpeljal helikopter, takoj je stekla pospešena in zahtevna obnova. V delavnici jeseniškega podjetja KOV so ga pod budnim očesom strokovnjakov, restavratorjev in konservatorjev obnovili in spet sestavili. Vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razlaga, da so “obnovili sestavne elemente, ki so že bili prisotni“, pri čemer posebej poudari barvo.
Barva Aljaževega stolpa se je skozi leta v marsičem spreminjala. Leta 1896 so se v Avstro-Ogrski izvajale dodatne meritve, zato so geodetski merilci prišli do Aljaža in so ga prosili, ali ga lahko kako pobarvajo, da bo bolje viden. Dogovorili so se za temnejšo streho in bel obod. Ta barvni princip je bil ves čas prisoten z dvema izjemama – prva je malarska vojna, druga pa obdobje po drugi svetovni vojni do leta 1984, ko je bil stolp rdeče barve.
Stolp bodo morali pred vrnitvijo še prebarvati. Med restavriranjem so našli tudi odtis starejšega napisa Aljažev stolp. Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja opozarja na pomembnost našega odnosa do tega spomenika in kulturne dediščine. Poleg sistematičnega vzdrževanja je namreč nadvse pomembno tudi varovanje, to pa je naloga nas vseh, predvsem planincev, ki osvajajo vrh Triglava.
Razstavljanje in vnovična postavitev stolpa sta bila velik izziv za zaposlene v KOV-u. Med njimi je tudi Anže Mrak, ki je ob obnovi čutil tremo.
Moram povedati, da so se nam vsem od začetka kar malo tresle roke. Kako pristopiti k delu, da ne bi kakšne stvari poškodovali? Ampak imamo kar precej izkušenj z delom s kovino, tako da ko so enkrat dela stekla, smo videli, da gre.
Zakaj so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že po šestih mesecih pripravili predlog sprememb Zakona o osebni asistenci?
Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci vedno pogosteje iščejo kadre v tujini. Lani je Zavod za zaposlovanje izdal skoraj 39 tisoč delovnih dovoljenj. Večina tujih delavcev dela v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter v gostinstvu in turizmu. Največ delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova ter Makedonije. Iz držav, ki niso s področja nekdanje Jugoslavije, so imeli lani največ veljavnih delovnih dovoljenj državljani Rusije, Ukrajine in Kitajske. Ker so kršitve na področju dela tujcev ene najpogostejših, je zakonodaja do delodajalcev zelo stroga.
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vremenske ujme so letos v kmetijstvu naredile že precej škode. Včerajšnje neurje z močnim vetrom in s točo na 6 do 7 kilometrov širokem pasu na 15ih kilometrih od Starš prek Ptuja do občine Gorišnica je bilo eno v nizu ujm, prejšnji teden je bilo takšno na Krasu, primeri so bili tudi v Savinjski dolini. Kmetijska ministrica je popoldne na ogledu škode v Podravju. Neurje na Ptuju je naredilo škodo tudi na kulturnih objektih, z Ministrstva za kulturo so sporočili, da zbirajo informacije o nastali škodi in da bodo stanje skrbno preučili ter v okviru zmožnosti zagotovili določen obseg interventnih sredstev. Posledice obilnega deževja odpravljajo tudi v občini Zagorje ob Savi. Ker največkrat poplavlja zaradi neočiščenih in neurejenih vodotokov, so prebivalci jezni na državo. Že leta si namreč prizadevajo, da bi uredila in razširila strugo potoka Graščica v Kisovcu. Poplavilo je številne ceste in 37 objektov, sprožili so se zemeljski plazovi.
Italijanske radijske postaje že desetletja motijo slovenski radio. Slovenija naj bi se zdaj odločneje odzvala. Ne samo voznike proti Primorski, ki v vozilu poslušajo slovenske radijske postaje, med katere se vrivajo italijanski programi, motenje radijskih frekvenc vpliva zlasti na Primorce, ki bi radi slišali slovenski radio, pa ga že desetletja motijo italijanske komercialne postaje. Ministrstvo za javno upravo obljublja, da bo ojačalo prizadevanja, tudi na politični ravni, da enkrat za vselej reši ta problem.
Na oblast v Grčiji se z zmago Kiriakosa Micotakisa vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi, predvsem pristaši Sirize govorijo o tem, da se vrača esteblišment, ki je sodeloval pri potiskanju države v krizo. To bo prva grška vlada po programu pomoči, po krizi, recesiji in varčevalnih ukrepih. Gospodarstvo se je skrčilo za četrtino, mnogi Grki so se znašli v revščini, Siriza pa je medtem fiskalne cilje upnikov izpolnjevala tudi z višanjem davkov. Te namerava novi premier znižati, zmanjšati birokracijo, napoveduje podvojitev gospodarske rasti, evropske države naj bi prepričal, da omehčajo fiskalne omejitve. Micotakis ve, da je njegov manevrski prostor precej omejen.
Močno neurje, ki je včeraj popoldan opustošilo Ptuj je največ škode povzročilo na stanovanjskih objektih ter drugih nepremičninah, s katerih je veter trgal strehe, voda pa je zalila številne kleti in pritlične prostore. Na Ptuju so tako škodo utrpel skorajda vse osnovne šole, enako velja za številne kulturne objekte. Gasilci že od jutra sanirajo nastalo škodo, odstranjujejo padla drevesa in prekrivajo strehe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov