Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode
Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”
Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.
Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.
Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :
“Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”
Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.
Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode
Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”
Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.
Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.
Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :
“Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”
Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.
Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija se počasi izteka, vsaj njen prvi val, zato se zdaj tudi nenujne zdravstvene storitve in programi pospešeno zaganjajo. V večini bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarji postopoma odpirajo vse več dejavnosti, ki pa zdaj potekajo na povsem nov način zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja okužbe. Ta teden je začela z delom tudi fizioterapevtska dejavnost tako na osnovni ravni, v bolnišnicah in domovih. Kako poteka delo, se je Helena Lovinčič pogovarjala s predsednikom združenja fizioterapevtov Tinetom Kovačičem.
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Pri nacionalni raziskavi covid-19 je sodelovalo več kot 200 ljudi. Med njimi tudi skupina računalničarjev in informatikov, ki jih je vodil prof. Blaž Zupan. V pogovoru z Iztokom Koncem je osvetlil delo skupine in pojasnil, kako so podatke obdelali tudi s pomočjo umetne inteligence. Foto: Matryx/ Pixabay
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na praznik dela predstavljamo 9 zgodb različnih ljudi in poklicev. Vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh koronačasih. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, z raziskovalcem, s podjetnikom, z delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, s kulturnikom, športnikom in sindikalistom.
Ob prazniku dela so se tudi v Podravju ljudje prebudili ob zvokih tradicionalnih budnic. Gasilci in drugi prostovoljci v avtomobilih so glasno po megafonih predvajali posnetke godb na pihala in delavce spomnili na nikoli končani boj za delavske pravice. Delavcem, ki bi se - potem, ko se lahko znova odpravimo tudi v druge občine - tradicionalno podali na priljubljene izletniške točke v Podravju, pa je dopoldne zagodlo vreme. Zaradi dežja je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Halozah - skoraj 900 metrov visoka Donačka gora - samevala.
Na praznik dela smo se na Prvem družili tudi s tistimi, ki so si delovno mesto ustvarili sami. Mali Junaki so lani postali slovenski startup leta, po sedmih letih od ustanovitve, danes zaposlujejo že blizu 200 ljudi, prisotni so na sedmih trgih in kot boste slišali bodo tej številki kmalu dodali še nove. S tako rastjo so pravzaprav Mali junaki postali precej veliki, visoka je tudi številka prodanih personaliziranih knjig – milijon in pol. Smart Optometry je malo zagonsko podjetje iz Idrije, zaposluje 5 ljudi in deluje v zelo specifičnem segmentu trga, precej specifična pa je tudi njihova javnost. Zdaj se ukvarjajo z razvojem aplikacije, ki je namenjena otrokom s težavami v vidnem sistemu, pobuda zanjo pa je prišla s strani strokovne javnosti, kot nadgradnja njihovega primarnega produkta. Sogovornika Ane Skrt sta Mic Melanšek in Žan Menart.
Neveljaven email naslov