Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

Razprava o razvojnih izzivih na področju izrabe geotermalne energije

Slovenija je zavezana naslednjim podnebnim ciljem: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po t. i. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

“Nova ideja popolne izrabe geotermalne energije je, da se po Pariškem sporazumu in po novih zelenih politikah, ki jih napoveduje Evropska unija, ta energija v Sloveniji začne celovito uporabljati v ‘kaskadnem modelu’ izkoriščanja.”

V tem hipu ima geotermalne vrtine z močjo več kot 150 MW 40 slovenskih občin. Od tega se večina uporablja za namene termalnih kopališč. Imamo pa tudi dva večja rastlinjaka, enega za proizvodnjo orhidej in drugega za proizvodnjo paradižnika. Področje rabe geotermalne vode je bilo v preteklosti podvrženo stihiji, toda geotermalna energija je energija prihodnosti. V tem smislu je najbogatejši vzhodni del Slovenije, imamo pa tudi majhna nahajališča v drugih krajih po Sloveniji, npr. v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu in Izoli, tudi v Tolminu in še kje.

“V vzhodnem delu predvsem vidim postavitev geotermalnih central za proizvodnjo elektrike od 3 do 20 MW. Prav takšno gradi Madžarska v bližini Budimpešte, serijo takih geotermalnih elektrarn imata tudi Italija in Nemčija. V nadaljevanju se odpadna voda pelje v sistem ogrevanja steklenjakov, od tu naprej jo peljemo v ogrevanje termalnih kopališč, pozneje lahko tudi v daljinsko ogrevanje zaselkov ali mest, nadalje jo lahko izkoristimo v akvakulturi in, ko tej vodi odvzamemo vso toploto, jo očiščeno z reinjekcijsko vrtino vrnemo v njen podzemni bazen.”

Ambiciozni projekt “kaskadne” izrabe geotermalne energije zahteva velika finančna sredstva, kar prinaša tveganja pri izpeljavi tako velikih naložb. Res pa je, da bo Evropska komisija v novi finančni perspektivi izdatno financirala razvojne projekte izrabe obnovljivih čistih virov energije z novimi tehnologijami. Problem pri nas pa je tudi razdrobljenost področij. Usoda tega projekta tako ni odvisna samo od politične volje, ampak tudi od pripravljenosti medresorskega sodelovanja in uskladitve zakonodajnih podlag.