Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Pogovor z razvojno psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek
Otrokom so že v šoli in vrtcu pojasnili, kaj je koronavirus in zakaj so potrebni ukrepi, kot je na primer skrbno umivanje rok in preprečevanje neposrednih stikov. Vendar morajo mlajšim otrokom vsa pojasnila o tem, da se je sprememnil način življenja in da lahko tudi sami prispevajo k zmanjšanju širjenja okužb, posredovati tudi starši. Starši so otrokovi primarni vzgojitelji, zato se njihova sporočila bolj dotaknejo otrok kot tista sporočila, ki jih otroci dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in učiteljev v šoli.
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Pogovor z razvojno psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek
Otrokom so že v šoli in vrtcu pojasnili, kaj je koronavirus in zakaj so potrebni ukrepi, kot je na primer skrbno umivanje rok in preprečevanje neposrednih stikov. Vendar morajo mlajšim otrokom vsa pojasnila o tem, da se je sprememnil način življenja in da lahko tudi sami prispevajo k zmanjšanju širjenja okužb, posredovati tudi starši. Starši so otrokovi primarni vzgojitelji, zato se njihova sporočila bolj dotaknejo otrok kot tista sporočila, ki jih otroci dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in učiteljev v šoli.
Prejšnji konec tedna je Ljubljano obiskal eden najbolj vidnih, vplivnih pa tudi razvpitih in kontroverznih javnih intelektualcev na svetu, kanadski psiholog Jordan B. Peterson, čigar knjiga 12 pravil za življenje, v kateri ponuja recepte za premagovanje kaosa sodobnega življenja, je postala globalna pa – odkar je za prevod poskrbela založba Družina – tudi slovenska prodajna uspešnica. Peterson je imel dobro obiskano predavanje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, mi pa smo ga po predavanju povabili pred naš mikrofon. O 12 pravilih za življenje se je z Jordanom Petersonom pogovarjal Goran Dekleva, prvode pa je bral Matej Rus. foto: Wikipedia
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Slovenija letos praznuje 50. letnico organizirane psihoterapevtske dejavnosti in 50. letnico ustanovitve Sekcije za psihoterapijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Slovenska televizija je letos praznovala 60. obletnico, svetovna televizija pa od začetka rednega oddajanja britanske BBC 24 let več. Na današnji svetovni dan televizije so pri organizaciji združenih narodov povedali, da lahko televizija zaradi svoje ključne vloge pri razvoju informacijske družbe pomaga pri distribuciji visoko kakovostnih vsebin tako v razvitih državah kot državah v razvoju. Medtem v razvitih državah opažamo, da gledanost televizijskih programov upada. O prihodnosti televizije smo govorili s prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
Območje, kjer leži Slovenija, se je v zadnjih petih desetletjih že segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je skoraj dvakrat več od svetovnega povprečja, nadaljnje segrevanje ozračja pa lahko pričakujemo tudi v tem stoletju – po pesimističnem scenariju celo za dodatnih 4 do 6 stopinj v vseh letnih časih in na vseh območjih. Tako kaže danes predstavljena ocena podnebnih sprememb Agencije za okolje. Povprečna temperatura poleti bo tako denimo narasla na okoli 25 stopinj – če upoštevamo tudi noči. Zelo vroča poletja, kot je bilo leta 2003, lahko postanejo nekaj običajnega – proti koncu stoletja bodo morda celo med hladnejšimi. Prav pesimistični scenarij je menda tisti, na katerega se nekaj evropskih držav že povsem resno pripravlja. Bistvene prilagoditve bodo tako potrebne v kmetijstvu, in to ne le zaradi suše in poplav. Poleg vročih poletij bo druga pomembna posledica segrevanja ozračja tudi podaljšanje rastne dobe rastlin. Več v prispevku Erne Strniša
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadne maščobe. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.
Predsednik vlade Marjan Šarec meni, da je pomembno, da je prvi premier, ki je bil župan. O njegovem videnju lokalne samouprave, o doseženi povprečnini, ki ne more stopiti v veljavo, če vlada ne potrdi Zakona o izvrševanju proračuna, pa o koalicijskih temah, kot je odstop Madžarov od namere po sodelovanju v projektu drugi tir, ga je sinoči v Kamniku vprašala Maja Derčar.
Paket svežih ruskih novic z dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Danes popoldne se bo v Ljubljani pričel evropski del Trilateralne komisije, na katerem bo osrednja tema ekonomska prihodnost Evrope v luči desetletnice propada globalnega finančnega podjetja Lehman Brother’s. Udeležilo se ga bo prek 200 politikov in gospodarstvenikov, zbrane pa bodo nagovorili predsednik evropskega dela Trilaterale Jean-Claude Trichet, predsednik vlade Marjan Šarec in slovenski član Trilaterale Franjo Bobinac. Trilateralna komisija je zasebna organizacija, ustanovljena julija 1973 na pobudo Davida Rockefellerja. Vključno z Zbigniewom Brzezinskijem in nekaterimi predstavniki je pobudnik sklical shod, ki je takorekoč prerasel v globalno organizacijo.
Sprememba bo pomenila konec uporabe fizičnih artefaktov, tako da bodo prvič vse osnovne enote opredeljene z naravnimi konstantami in ne s fizičnimi predmeti. Redefinicija bo danes doletela še amper, kelvin in mol. Enotne definicije enot zagotavljajo, da so vsakodnevni koncepti merjenja dosledno primerljivi po celem svetu. Tako kot so za hišo pomembni trdni temelji, so za napredek tehnologije in znanosti potrebne zanesljive definicije SI enot. Več o tem sta nam v studiu Prvega pojasnila magi. Dominika Rozoničnik in dr. Rado Lapuh.
Stomatologi se v svojih ordinacijah srečujejo z otroki, ki jim morajo izpuliti tudi do 20 zob in trpijo neznosne bolečine. Na seji odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice so opozorili, da je treba osvežiti preventivne programe. Pa ne le zaradi otrok, ki uživajo vse več sladkorja, ampak tudi zaradi starajočega prebivalstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delnice Nove Ljubljanske banke so prvi trgovalni dan na Ljubljanski in Londonski borzi doživele topel sprejem. V Ljubljani so se ob nekaj več kot dveh milijonih prometa podražile za 10 %, medtem ko v Londonu ob 4x večjem prometu za 12%. Tako v NLB, kot na SDH, pa tudi na Ljubljanski borzi so nad skoraj povsem končano privatizacijo nove Ljubljanske banke olajšani in zadovoljni.
Za evropske filmske nagrade LUX so se potegovali trije filmi, in sicer Druga stran vsega srbske režiserke Mile Turajlić, Stiks avstrijskega režiserja Wolfganga Fischerja in Bojevnica v režiji Islandsa Benedikta Erlingssona. Dobitnika nagrade, s katero Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami, so razglasili danes v Strasbourgu - to je film Bojevnica. Iz Strasbourga se javlja Marko Rozman.
14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Tista tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je pa seveda pričakovano, da mlajši ko je otrok, bolj je odvisen od družine. Takšna bolezen je kronična in zahteva dosmrtno zdravljenje vedno in povsod, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Takšni otroci so sicer opredeljeni kot dolgotrajno bolni otroci in zato upravičeni do začasnega spremljevalca, ki ga spremlja v šolskem okolju. A očitno papir prenese vse, praksa je pogosto drugačna. Več Tina Lamovšek.
Celoten pogovor z Evanom Grmom, programskim koordinatorjem Zavoda Transakcija, o neurejenem pravnem stanju oz. postopku priznanja spola pri transspolnih osebah.
Shod je javen poziv odgovornim institucijam k ureditvi človekovih pravic transspolne skupnosti.
Neveljaven email naslov