Andrej Klasinc je v predstavitvi študentskemu zboru povedal, da je rojen leta 1960 na Ptuju. Diplomiral je iz ekonomije, že med študijem pa se je zaposlil v Termah Ptuj in pri 29 letih prevzel vodenje term. V ŠOU v Ljubljani se je zaposlil leta 2013, organizacijo tako vodi že 12 let. "Zelo sem ponosen in vesel, da sem lahko v teh letih izpeljal ogromno v sodelovanju z vsemi študenti," je dejal. Izpostavil je predvsem reorganizacijo, zmanjšanje števila zaposlenih z 19 na sedem in varčevanje sredstev.

ŠOU v Ljubljani je po njegovi oceni uspešna, dobro stoječa in likvidna organizacija, ki je "trdno finančno organizirana". Želi si, da organizacija ostane avtonomna. "Dejansko smo en močen sindikat, ki se skupaj z ostalimi in entitetami združenimi v Študentsko organizacijo Slovenije lahko uspešno zoperstavi vsem oviram," je dejal. Med izzivi, ki so po njegovi oceni tudi globalni, je izpostavil študentsko prehrano in študentske nastanitve.

Ponovno imenovanje Klasinca na mesto direktorja so z 29 glasovi potrdili poslanci koalicijskih klubov Modro za študente in Povezani, proti pa so bili v opozicijskem klubu Glas. V slednjem so Klasincu očitali napake, ki jih je v reviziji ŠOU ugotovilo računsko sodišče, soodgovornost za slab ugled ŠOU in poskus privatizacije Radia Študent. Očitali so mu tudi to, da nikoli ni pojasnil, zakaj je s strani ŠOU prejel 160.000 evrov, da študentskega zbora ni obveščal o realizaciji finančnega načrta in o finančnem stanju ŠOU.

Klasinc je odgovoril, da so zgodbo z računskim sodiščem zaključili pred dvema dnevoma, ko so objavili poslovno poročilo ŠOU v Ljubljani za leto 2024. ŠOU pa po njegovih zagotovilih deluje transparentno. Tudi Radio Študent je vedno zagovarjal, pravi, s plačo, ki je po njegovih besedah dvakratnik povprečne bruto plače, pa je zadovoljen.

Zapleti s snemanjem

Med opozicijskimi očitki Klasincu so bili tudi prepoved snemanja sej študentskega zbora in skrivanje informacij javnega značaja. "Namesto, da bi jih izročili medijem ali drugim, plačujete globe in kazni, ki se seveda plačajo iz študentskega denarja," je opozoril opozicijski poslanec Peter Marn. Ravno na današnji seji je opozicijski Glas vložil predlog novele poslovnika študentskega zbora, s katero želijo odpraviti blokado medijskega poročanja s sej.

Tudi tokratno sejo študentskega zbora so namreč spremljali zapleti glede snemanja sej. Že pred sejo so varnostniki na vhod nalepili obvestilo, da je prepovedan vnos snemalnih naprav. Pred vstopom so tako varnostniki pregledovali vsebino torbic in nahrbtnikov, tudi novinarjev. Fotografom in snemalcem so vstop prepovedali.

Na začetku seje je tako študentski zbor izglasoval sklep, da se seje lahko snema le zvočno, ne pa tudi video. Predsednik študentskega zbora Oskar Škulj je pred sejo v izjavi za medije dejal, da se "bori za to, da se snemanja ne omejuje", a je bil ob glasovanju o tem na začetku seje vzdržan. Tekom seje je varnostnik iz dvorane odstranil novinarja Radia Študent, ker je med sejo naredil fotografijo s telefonom.

Klasinc je na očitke glede prepovedi snemanja sej odgovoril, da to ni v njegovi pristojnosti, ampak v pristojnosti študentskega zbora.

Tudi očitkov o nepravilnostih na volitvah v študentski zbor se ni želel "lotevati". Po imenovanju je dejal, da so njegova vrata vedno odprta, k sodelovanju pa je povabil tudi opozicijski Glas. "Verjemite mi, da bomo delali res uspešno in dobro," je sklenil.

Bo onemogočanje medijskega poročanja sej študentskega zbora odpravljeno?

Opozicijski poslanski klub Glas je že pred sejo vložil predlog novele poslovnika študentskega zbora, s katero želijo odpraviti onemogočanje medijskega poročanja sej. Študentski zbor omejuje medijsko poročanje že od prejšnjega mandata, so v opozicijskem klubu Glas opozorili na novinarski konferenci. "V opozicijskem klubu Glas si že od samega začetka prizadevamo za javno zvočno in videosnemanje sej študentskega zbora, saj verjamemo, da javno izvoljeni poslanci in poslanke, predsedstvo, direktor in vsi preostali, ki upravljajo skoraj pet milijonov evrov študentskega denarja, pred študentstvom ne bi smeli skrivati ničesar," so sporočili.

Študenti imajo pravico, da so obveščeni o delovanju najvišjega predstavniškega telesa ŠOU-a in javno izvoljenih funkcionarjev, ki za svoje funkcionarstvo prejemajo sejnine in honorarje iz študentskega denarja, so dodali. Predlog novele poslovnika bi tako študentom zagotovil dostop do informacij in preprečil blokiranje medijev, "za katero sta odgovorna koalicijska poslanska kluba Modro za študente in Povezani".

Dostop medijem namreč vsakič znova onemogočijo z glasovanjem, kjer koalicijska kluba, ki imata v študentskem zboru dve tretjini glasov, medijem "odvzameta dovoljenje" za snemanje javnih sej. Kar ni v skladu z nobenim zakonom, poudarjajo.

Sorodna novica Zakaj vodstvo ljubljanske študentske organizacije skriva podatke o poslovanju pred javnostjo?

Za javno dostopne posnetke

Zato predlagajo, da se v poslovnik dopiše, da mora biti posnetek javno dostopen vsakomur in v 15 dneh objavljen na spletni strani ŠOU-a v Ljubljani. Prav tako naj bo snemanje sej študentskega zbora dovoljeno medijem ali drugim posameznikom, dokler poslovnik kako drugače ne izključuje prisotnosti javnosti.

Dodali so, da se v ŠOU steka 3,8 odstotka zaslužka študentov, kar je lani naneslo skoraj pet milijonov evrov. "Ta denar se potem porabi popolnoma netransparentno in nedemokratično, večina študentk in študentov nima nikakršnega vpogleda v porabo denarja, koristi pa ima ozek krog študentskih funkcionarjev in večnih direktorjev," so bili kritični.

"Varovanje osebnih podatkov"

Na nepravilnosti že dalj časa opozarjajo tudi na Radiu Študent, kjer prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti. Razlog prepovedi snemanja in prenosa sej je po besedah predstavnikov ŠOU-a varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje za snemanje, so navedli za Radio Študent. Na nekaterih sejah pa so snemanje fizično omejili celo z varnostniki.