Prag za preiskavo nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50.000 evrih

Vlada je potrdila predlog novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) in predlaga obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku, obravnavala pa je tudi poročilo medresorske delovne skupine za pripravo predloga prenove ureditve sistema začasnega zavarovanja, odvzema ter hrambe in upravljanja zaseženega premoženja, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

"Z novelo ZOPNI želimo zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v teh postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja ZOPNI v praksi," je nadaljevala.

"Dejstvo je, da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in korupcijo, zato predlog zakona sledi vodilnemu načelu, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. Za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora sta ključna njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka," je še pristavila ministrica Katič.

Prag ostaja pri 50.000 evrih

Ministrstvo za pravosodje je predlog novele v javno razpravo poslalo septembra lani. Po tedanjem predlogu ministrstva bi prag vrednosti premoženja, na podlagi katere lahko pristojni začnejo finančno preiskavo, z dosedanjih 50.000 evrov znižali na 10.000 evrov, vendar ta ostaja nespremenjen. Podpore ni dobil tudi predlog v javni razpravi, da se prag s sedanjih 50.000 zniža na 30.000 evrov.

"V medresorskem usklajevanju nam tega konsenza ni uspelo doseči, zato obstaja nespremenjen vstopni prag 50.000 evrov. A verjamem, da bo to še predmet poglobljene razprave v državnem zboru," je poudarila ministrica Katič.

Loviti je treba "velike ribe"

Po njenih pojasnilih je ministrstvo za finance sledilo stališču Fursa, da bi znižanje pragu za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja zahtevalo dodatne zaposlitve in večji obseg sredstev, kar pa bi lahko privedlo do nasprotnega učinka, kot ga želijo doseči.
Namesto da bi se poglobljeno lotili finančnih preiskav, bi znižanje pragu vodilo v več preiskav, posledično pa bi zaradi povečanja dela "lovili majhne ribe, spustili bi pa velike."

Z novelo želi vlada po pojasnilih ministrice zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v teh postopkih in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v praksi.
"Dejstvo je, da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in korupcijo, zato predlog zakona sledi vodilnemu načelu, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo," je poudarila.

Močnejša vloga tožilstva

S predlagano novelo se med drugim krepi vloga Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave in opušča izključna pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani v postopku za odvzem. Določa se tudi pravna podlaga za sodelovanje članov finančne preiskovalne skupine tudi po formalnem zaključku finančne preiskave in možnost podaljšanja finančne preiskave še za šest mesecev, tako da lahko traja največ eno leto.

Z novelo predlagajo tudi, da se rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo predhodno odrejeno začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora, podaljša s sedanjega enega meseca na šest mesecev. Med pomembnejšimi rešitvami novele pa je Katič poudarila tudi možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja.

"To je premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačilu denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti tudi v primerih, ko odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe, torej v primerih, ko so premoženje nezakonitega izvora bodisi v celoti porabili, skrili ali preusmerili v tujino," je pojasnila.

Z novelo se urejajo tudi primeri, ko državni tožilec za sprejetje odločitve o uvedbi finančne preiskave predhodno potrebuje dodatna pojasnila in informacije o premoženjskem stanju za presojo glede obstoja razloga za sum, da oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora.

Vlada predlaga, da DZ predlog novele obravnava po skrajšanem postopku.

Sekretar Volk ne bo več zadolžen za mednarodne zadeve

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk bo od 1. marca zadolžen le še za nacionalno in mednarodno varnost, medtem ko področje mednarodnih zadev prevzema Maja Božović, ki je bila v kabinetu premierja Roberta Goloba že zaposlena kot svetovalka za mednarodne odnose.

Kot so pojasnili v kabinetu premierja, je Božović izkušena diplomatka, ki je večji del svoje profesionalne kariere delala v Evropski službi za zunanje zadeve v Bruslju.

V premierjevem kabinetu bo zadolžena za mednarodne zadeve, vendar pa po informacijah spletnega portala N1 za zdaj ne bo imenovana na položaj državne sekretarke, medtem ko Volk ostaja državni sekretar, zadolžen za področje mednarodne in nacionalne varnosti.

Volk je bil kot državni sekretar v premierjevem kabinetu sprva zadolžen za področje mednarodnih zadev, po imenovanju Andreja Benedejčiča za stalnega predstavnika Slovenije pri zvezi Nato v Bruslju pa je leta 2023 prevzel še področje nacionalne in mednarodne varnosti.

Zakaj Volk ne bo več pokrival področja mednarodnih zadev, v kabinetu predsednika vlade niso pojasnili. V medijih je sicer v zadnjih mesecih krožilo več neuradnih informacij, da je velik vpliv Volka v kabinetu predsednika vlade nekatere izven premierjevega kabineta motil.

Ukrepi za boljše koriščenje EU sredstev

V želji po pospešitvi koriščenja evropskih sredstev je vlada danes potrdila tudi spremembe programa evropske kohezijske politike 2021-2027 in dopolnila spremljajočo uredbo. Razmišlja pa že o novih spremembah programa, da bi lahko z evropskim denarjem gradili stanovanja, je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Slovenski program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027 predvideva dostop do okoli 3,21 milijarde evrov sredstev EU. Evropska komisija ga je potrdila decembra 2022, izvajal pa se bo do konca leta 2029.

Jevšek je na novinarski konferenci pojasnil, da danes sprejeti ukrepi za pospešitev koriščenja sredstev evropske kohezijske politike niso namenjeni zgolj temu, da ta sredstva porabimo. "Sprejeti ukrepi nadgrajujejo program evropske kohezijske politike 2021-2027 in bodo bistveno prispevali k razvoju Slovenije," je dejal.

Platforma strateških tehnologij

Med potrjenimi spremembami je izpostavil uvedbo platforme strateških tehnologij za Evropo (STEP), s čimer se bo 100 milijonov evrov namenilo za razvoj ključnih strateških tehnologij za krepitev neodvisnosti gospodarstva. "V tem okviru bo velik del sredstev namenjen vrhunski raziskovalni infrastrukturi, ki pospešuje razvojni preboj slovenskega gospodarstva," je dejal.

Za nakup javno-raziskovalne opreme v okviru prednostnih mednarodnih projektov na področju raziskovalne infrastrukture naj bi namenili 17 milijonov evrov. "Slovensko raziskovalno sfero bomo nadgradili zlasti z vrhunsko raziskovalno opremo na področju biomedicine, biotehnologije, kemije, restavratorstva, strukturne biologije in biofizike, ki bo imela pomemben prispevek tudi pri sodelovanju z industrijo," je dejal Jevšek.

V program evropske kohezijske politike je vlada uvrstila tudi sklopa B in C nadgradnje železniške postaje Ljubljana v ocenjeni vrednosti 205 milijonov evrov, dva ukrepa za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje v ocenjeni vrednosti približno 32 milijonov evrov ter vzpostavitev nacionalnega centra civilne zaščite in centra za protipoplavno zaščito v skupni vrednosti 18,3 milijona evrov.

Tretja razvojna os

Poleg tega je v program uvrstila sofinanciranje projektov na tretji razvojni osi sever Velenje - Slovenj Gradec v višini 44,3 milijona evrov in zagotovila dodatnih 12,1 milijona evrov za nadgradnjo sistema za opozarjanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje. Za obnovo objekta grajske kašče na Ptuju, ki je največja žitnica na Slovenskem, pa naj bi namenili osem milijonov evrov.

Spremembe programa mora zdaj potrditi še Evropska komisija, jih je pa Jevšek že prejšnji teden v Bruslju predstavil novemu komisarju za kohezijo in izvršnemu podpredsedniku komisije Raffaeleju Fittu. Na srečanju sta med drugim govorila o predlogu Evropske komisije, da bi kohezijska sredstva lahko namenili tudi za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Slovenija ta predlog podpira in kot je povedal Jevšek, bi lahko v tem smislu vnovič predlagali spremembe programa evropske kohezijske politike, ko bodo imeli vse podlage.

Novela insolvenčnega zakona

Vlada je na seji potrdila tudi predlog novele insolvenčnega zakona, s katero odpravlja neustavnost z ustavo v delu, ki ureja začasno ustavitev imenovanja stečajnega upravitelja v primeru, ko zoper njega teče kazenski postopek. Po novem bi ga še pred izdajo obsodilne sodbe razrešili le, če je okrnjeno zaupanje v njegovo delo.

Da je določba insolvenčnega zakona, po kateri upravitelj ne sme voditi postopkov, če je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica ali razpisana glavna obravnava, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče presodilo maja predlani.

V DZ so takrat pojasnjevali, da je suspenz upravitelja primerno vezati že na trenutek pravnomočnosti obtožnice oziroma na glavno obravnavo, razpisano na podlagi obtožnega predloga, in ne šele na izdano (pravnomočno) obsodilno sodbo. S tem pa se niso strinjali ustavni sodniki.

Predlog novele, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje, po novem predvideva, da upravitelj ni vreden javnega zaupanja in zato začasno ne more opravljati funkcije upravitelja, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava, ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave, ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava.

V primeru uvedbe kazenskega postopka zaradi suma storitve kakega drugega kaznivega dejanja, ki ni zajeto v prej opisani predlagani spremembi, in bo v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali bo na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, pa bo to podlaga, da minister za pravosodje presodi, ali je glede na naravo, težo in okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje upravitelja v opravljanje njegove funkcije med kazenskim postopkom.

Predlog novele predvideva, da bo minister pred izdajo tovrstne odločbe na enak način, kot v postopku izdaje ali odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, pridobil mnenje komisije, ki je posvetovalni organ ministra za pravosodje, so še pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje.