Matic Žumer, Jaka Primožič, Luka Mezgec, Matevž Govekar, Domen Novak, Primož Roglič in Jan Tratnik so omogočili, da je Tadej Pogačar uresničil slovenske kolesarske sanje.

Legendarna mavrična majica je last slovenske kolesarske reprezentance, ki jo je v Zürichu vodil selektor Uroš Murn, ki je zbral izjemno usklajeno osmerico v zeleno odetih Slovencev, ki je dihala kot eno.

Epsko, legendarno in zgodovinsko. Prvi kolesar sveta je zmago na Dirki po Italiji in osvojitvi Dirke po Franciji dodal še naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji. Tretja trojna krona v zgodovini kolesarstva in Pogačar se je ob nesebični pomoči reprezentančnih tovarišev vpisal v športne anale.

Nenačrtovan napad

"Ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Dal sem si veliko pritiska. Sem smo prišli po zmago. Vse se je začelo odvijati hitro, morda sem naredil neumno napako, a z menoj je bil Jan Tratnik, ki mi je pomagal. Ne morem verjeti, kaj se je zgodilo," je v prvi izjavi pojasnjeval novopečeni svetovni prvak.

Ali je bil 100-kilometrski napad načrtovan? "Ne, to ni bil načrt. Želeli smo si nadzorovati dirko, niti ne vem, kaj sem premišljeval, šel sem z občutkom, bilo je res težko," je Pogačar potrdil, da je bil skok 100 km pred ciljem nagonska odločitev.

"Nikoli prej ni bil to moj jasen cilj. Po odlični sezoni sem si zadal ta cilj. Moram se zahvaliti celi ekipi, brez njih mi ti ne bi uspelo," je s ponosom poudaril Pogačar, ki je uresničil veliki reprezentančni cilj.

Točka preloma – strmi Zürichbergstrasse

Nesporni prvi favorit Tadej Pogačar je napadel že 100 km pred ciljem, nakar ga je v vodilni skupini počakal Jan Tratnik, ki se je preselil v beg en krog predtem. Slovenca sta hitro ujela vodilno skupino, nakar je Pogačar ponovno napadel na najbolj strmem delu mestnega kroga na Zürichbergstrasse (800 m z 8,6 % in maksimalnim naklonom 17 %).

77 km pred ciljem mu je sledil le Francoz Pavel Sivakov, sicer klubski tovariš Pogačarja. Na začetku predzadnjega kroga Sivakov ni več zmogel slediti in pomagati Pogačarju, ki je 51 kilometrov pred ciljem ostal sam v ospredju.

Srebro Avstralcu, bron branilcu naslova

V ozadju se je odvijal ogorčen lov, pri čemer je največ breme padlo na olimpijskega prvaka Remca Evenepoela in branilca naslova Mathieuja van der Poela. Po vzponih zadnjega kroga se je sestavila sedmerica lovcev na Pogačarja. Vendar prave usklajenosti ni bilo in slovenski šampion se je lahko razveselil uspeha kariere.

Pred zaključkom je zasledovalce presenetil Avstralec Ben O'Connor, ki je z zaostankom 34 sekund prišel v cilj kot drugi, medtem ko je tri sekunde za njim sprint za bronasto odličje dobil lanski svetovni prvak Mathieu van der Poel.

Zürich prekosil Lizbono in Glasgow

Prvi naslov med elito za slovenske kolesarje in tretje odličje. Leta 2001 v Lizboni je Andrej Hauptman na cestni dirki osvojil bronasto medaljo, kar je lani v Glasgowu ponovil Pogačar.

Dirka se je v lepem vremenu, a pri zgolj 9 stopinjah Celzija začela v Winterthuru. Končala se je šest ur in pol pozneje, potem ko so najboljši opravili z vsemi sedmimi mestnimi 27-kilometrskimi krogi v Zürichu. V 273,9 kilometra se je nabralo 4470 višinskih metrov. Zgodovinski dan lahko podoživite z aplikacijo MMCživo, s katero smo spremljali cestno dirko elitnih kolesarjev.

97. SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU

ZÜRICH 2024

Cestna dirka, člani, 273,9 km (4470 višinskih metrov):