Sorodna novica Poštna ulica oživlja Maribor: majhno, a zelo elegantno stanovanje z umetninami

Prvič sva govorila pred slabimi petimi leti, ko je na Poštni ulici v Mariboru opremil staromeščansko stanovanje.

Njegov slog je eleganten, rad prepleta umetniška dela, tudi svoja, z restavriranimi kosi pohištva.

Po nekaj izpeljanih projektih prenove stanovanj predvsem v štajerski prestolnici mu je kmalu postalo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Zato je delal v gradbeništvu kot vodja prenove bančne poslovalnice, pozneje tudi na stanovanjskem skladu, kjer pa se "po enem letu ni več videl".

Morda je bila kriva epidemija, morda uradniška papirologija, a Aljoša je začel razmišljati, kaj bi lahko počel, da bi preživel in hkrati negoval svojo desno polovico možganov. "Od nekdaj sem imel željo, da bi se priučil ročnega dela," pove.

In tako je po naključju prišel "do Edisa in njegove akademije", nadaljuje (op. p. Edis Osmanović, Barber Room by Edis). "In to me je zelo pritegnilo, saj resnično nekaj oblikuješ." Ob tem je ugotovil, da je v tej stari obrtniški praksi našel, kar je iskal, "biti ustvarjalen in hkrati imeti občutek, da dejansko nekaj narediš in da je za to nekdo celo hvaležen". Seveda pa je ob tem v svoje delo spretno vpletel tudi zgodbo o sebi in umetnosti.

Sorodna novica Staro stanovanje v središču Maribora kot sodoben prostor umetnin

Če nosiš Gucci, kupi Gucci?

Gregor Žitko, Sami Rahim, Goce Trajkovski, Havlini in Jasmina Padar so avtorji, katerih dela so trenutno razstavljena v interierju Brivnice Gospod. "Gre za avtorje, ki so prišli na mojo pot, delujem namreč nekoliko robinhoodovsko," ugotavlja Aljoša.

Pri izboru avtorjev se ne želi omejevati. Med izbranimi deli so umetniki, ki jim je morda nerodno v javnosti pokazati svoja dela, "morda nimajo dovolj poguma, ker niso akademski slikarji", ali pa imajo vtis, da v umetniškem svetu vse poteka "prek zvez in poznanstev", nadaljuje.

Čeprav so dela v brivnici tudi na prodaj, Aljoša ne jemlje provizije. Njegov namen je bil predvsem vzpostaviti prostor, v katerem se lahko stranka umiri, "da ima čas opazovati". Kot pravi Aljoša, brivski stol to omogoča, "saj stranko na njem obračaš, zato lahko v galeriji opazuje razstavljena dela. Ob tem se začne spraševati, kaj pomeni neka slika, recimo, kaj pomeni ta čevelj."

"In kaj pomeni?" ga vprašam. "Ne vem, ampak mi je Gregor (Žitko) – v šali ali pa je mislil resno – razložil, da naj bi si njegova dela ogledovalo veliko ljudi v Guccijevih čevljih, a jih ni nihče kupil. Zato se je odločil, da bo sam začel slikati Guccijeve čevlje, da se bodo slike prodajale! Ne vem, ali je zgodba resnično, zdi se mi pa kar v redu."

Aljoša v brivnici razstavlja tudi kavno mizico iz masivnega kamna, ki jo je naredil sam, pa koktajl leseno omarico in srebrno sliko – dela, ki smo jih sicer lahko videli tudi v enem od njegovih prenovljenih stanovanj.

Prav poseben blagajniški pult je pripeljal z Dunaja. Delo Antona Kobrinetza Fat Beauty je dobil zgolj naključno, ko so prenavljali salon. Rabljene kose kupuje tudi v Italiji ali pa na bolšjih trgih v Avstriji, restavrirani lestenec je, recimo, dobil v Slovenj Gradcu.

"Rad povezujem staro z novim, unikatne kose z neko novo zgodbo," še doda Aljoša, ki si želi, da bi v prihodnosti njegova brivnica postala razstavni prostor tudi za grafične in arhitekturne razstave, "predvsem pa bi rad ljudem na nevsiljiv način približal umetnost".