Na frizerjeva častitljiva leta opominja že okras na vratih lokala, medtem ko notranjost prišleka nostalgično popelje v druge, lepe stare čase. "Včasih smo morali lepo speljano striči, zdaj pa bolj, ko je grdo ostriženo, bolj je moderno," pove frizerski mojster in doda, da so trajne povsem iz mode. "Tudi britja nimamo več, samo še striženje je," dodaja. Poleg klasičnih pričesk pa dolgoletni mojster pogreša tudi zgovorne stranke: "Tudi ljudje niso več tako družabni, kot so bili. Niso več tako zgovorni, včasih so veliko bolj klepetali."

Vseeno pa je – z izjemo frizerskega ponedeljka – vsak dan v salonu, saj ima še vedno nekaj stalnih strank. Tudi takšne, ki prihajajo že več kot 50 let. "Lepo je, malo se pogovarjaš, in če imaš stranke rad, je to še lepše.," pove Novak in doda, da je frizer že od štirinajstega leta: "Tudi pri vojakih je bilo lepo, ker sem bil frizer in sem jo dobro odnesel."

Leta 1959 je opravil mojstrski izpit, služboval na Jesenicah, vzgojil številne vajence, nato odšel na svoje, kjer vztraja še danes: "Zdaj teče že 76. leto in vedno sem zadovoljen s strankami, lepo se moraš z njimi pogovarjati in jih imeti rad, da potem še pridejo."

Čili devetdesetletnik je poleg svojega poklica nekoč dolga leta tudi telovadil in plesal, še vedno pa zelo rad obiskuje pevske vaje. "Sin me pelje v Kranjsko Goro ali na Jesenice. Tudi tam je dobra družba in fini možakarji, s katerimi mi mine čas. Saj ne moremo tako hitro umreti, če smo še zdravi," sklene dolgoletni mojster.