Zdravniki so že pred stavko, ki traja od 15. januarja, opozarjali na čezmerno obremenjenost. Za spremljanje storilnosti delavcev so sicer skladno z uredbo odgovorni delodajalci, ki o opravljenih storitvah poročajo tudi svetu zavoda in ministrstvu. Primere dobrih praks merjenja obremenitev zdravnikov so na srečanju na Brdu pri Kranju ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel in predsedniku vlade Robertu Golobu predstavili predstavniki splošnih bolnišnic Novo mesto, Slovenj Gradec in Nova Gorica ter Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

"Moram reči, da sem bil zelo dobre volje, ko sem videl, koliko truda je vloženo v ukrepe za povečanje produktivnosti v zdravstvenem sektorju. Verjamem, da je ravno to ključ do uspeha za naprej," je dejal Golob. Zatrdil je, da se "tudi v času stavke kaže, da je bilo število storitev povečano v primerjavi z lanskim letom ravno zaradi ukrepov, ki so bili tudi danes predstavljeni".

Golob je dodal, da si želijo te ukrepe nadaljevati. Vlada je zagotovila sredstva za spremljanje efektivne obremenitve zdravnikov, je dodal.

Ob tem sicer ni opredelil, za katere ukrepe in koliko sredstev gre. Hkrati je dejal, da bodo z ukrepi lahko nagradili zaposlene v zdravstvu, ki delajo več kot "mogoče tisti, ki se danes bolj ukvarjajo z drugimi stvarmi". Predsednik vlade Golob sicer pogajanj z zdravniškim sindikatom Fides v izjavi ni komentiral.

Podatki pomagajo pri organizaciji

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po poročanju Radia Slovenija povedala, da "ne gre za neko direktivo regulatorja ali njegov nadzor." "Pač pa gre za razvoj dejanskega orodja oziroma metodologije, ki bo samim izvajalcem v pomoč pri sprejemanju odločitev, da bodo lahko delo pri sebi organizirali na boljši način in s tem zagotovili boljšo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente," je dejala.

Za organizacijo dela je, kot je poročal STA, po njenih besedah zelo pomembno, da si bolnišnice prakse merjenja obremenitev med sabo izmenjujejo. Pri tem je poudarila vlogo digitalne podpore, s katero podatki postanejo transparentni in dovolj zanesljivi.

"Poleg tega, da spremljamo obremenitev kadra, je pomembno tudi spremljanje kakovosti," je poudarila ministrica. Dejala je, da delovna skupina na ministrstvu postavlja kazalnike kakovosti, poleg tega pa kazalnike kakovosti postavljajo izvajalci.

V. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je opozorila na pomanjkanje zdravstvenega kadra, glede na demografske kazalnike pa pričakujejo dodaten upad. "Tudi zato je pomembno, da zagotovimo čim učinkovitejši zdravstveni sistem," je dejala. Tega po njenih besedah država ne more zagotoviti z dodatnim obremenjevanjem zdravstvenih delavcev v nedogled, ampak z vlaganjem v digitalne rešitve ter s posodobitvijo opreme in prostorov.

"Imamo osebne izkaznice vseh oddelkov, od tega, kako delajo strokovno, koliko objavljajo, do tega, kakšni so stroški, skratka vsi podatki so v teh osebnih izkaznicah vsakega oddelka posebej," je za Radio Slovenija pojasnil Vojko Flis iz UKC Maribor. Ocenil je, da se je obseg dela v UKC-ju Maribor med zdravniško stavko zožil, posebej na kirurških oddelkih. Dejal je, da ima center v prvih štirih mesecih za nekaj manj kot štiri milijone evrov izgube.

Ksandi Javornik iz slovenjgraške bolnišnice pa je za Radio Slovenija pojasnil, da so jim podatki pokazali, "kje so ozka grla, kje je treba dodatno povečati ekipe". Merjenje učinkovitosti oziroma obremenjenosti je po njegovem mnenju zelo pomembno, saj gre za orodje, ki omogoča boljšo organiziranost in vodenje dela. Zato bi bilo prav, da poenotijo metodologijo, na podlagi katere bi bili podatki primerljivi.

ZZZS opozoril, da se vodstva ne posvečajo dovolj učinkoviti izrabi kadrov

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so maja lani začeli objavljati sezname o opravljenih storitvah zdravnikov. Zdravniški sindikat Fides je takrat opozoril, da obračunane storitve ne zajemajo vsega dela zdravnikov. Poleg tega spregledajo okoliščine dela nosilcev zdravstvene dejavnosti.

Na ZZZS-ju so pojasnili, da se vodstva zdravstvenih zavodov obremenjenosti zdravnikov za učinkovito izrabo kadrov ne posvečajo dovolj. Menijo, da bi moralo obremenitve delavcev postavljati vodstvo bolnišnic, ne pa sindikati ali država v smislu nacionalnih normativov. Razlike med izvajalci oziroma njihovimi zmogljivostmi so namreč "lahko precej opazne".

Delavci, ki bi presegli obremenitve in kazalnike kakovosti, bi morali biti dodatno nagrajeni, menijo v ZZZS-ju. S tem bi prispevali k boljši dostopnosti storitev in skrajšanju čakalnih dob, torej tudi k boljšemu poslovnemu rezultatu izvajalcev.