Na otvoritvi 3. marca je Andrea Ori, vodja oddelka za skupine v središču pozornosti pri Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR), podal izjavo v imenu generalnega sekretarja ZN. Ori je omenil delo OHCHR na področju oskrbe in podpore ter poročilo iz januarja 2025, ki obravnava digitalno dostopnost za invalide. Priznal je tudi "nenehne omejitve sredstev" zaradi tekoče likvidnostne krize ZN, ki je vplivala na podporo pogodbenim organom.
Zasedanje je zaznamovala intervencija Mednarodne zveze za invalide (IDA), ki jo je podal njen izvršni direktor José Viera. Viera je kritiziral Urad Združenih narodov v Ženevi (UNOG), ker je prenehal zagotavljati tolmačenje v znakovni jezik, in to označil za "nasprotje 14-letne zaveze in prakse". Nadalje je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja odziva na skupno pismo IDA, Svetovne zveze gluhih in Svetovnega združenja tolmačev znakovnega jezika, v katerem so se zavzeli za ustrezno podporo pri tolmačenju za novoizvoljenega člana Odbora Hirošija Tamona, gluhega strokovnjaka iz Japonske.
Odbor je v uradni izjavi ob koncu zasedanja obsodil dejanja UNOG kot neskladna s strategijo ZN za vključevanje invalidov. Ugotovil je, da je bila odločitev o ukinitvi storitev tolmačenja v znakovni jezik sprejeta brez posvetovanja in da je bila med zasedanjem državam, ki so zagotovile lastne tolmače, zaračunana pristojbina v višini 1.500 ameriških dolarjev za dostop do zvočnega posnetka konference prek Zooma. Odbor je tudi razkril, da je bil Tamon prisiljen najeti drugega tolmača v ameriški znakovni jezik na lastne stroške, medtem ko je UNOG nudil le omejeno podporo med uradnimi urami zasedanja.
Odbor je UNOG pozval, naj "ponovno preuči in prekliče" ukinitev tolmačenja v znakovni jezik, OHCHR pa je pozval, naj ustanovi prostovoljni sklad za zagotavljanje razumnih prilagoditev. Poudaril je, da je zmožnost Odbora, da deluje na dostopen način, "bistvena za spoštovanje načel Konvencije".
Evropska unija pod drobnogledom
Odbor Združenih narodov za pravice invalidov je 11. in 12. marca 2025 v Ženevi opravil javni dialog, da bi ocenil, kako Evropska unija spoštuje Konvencijo o pravicah invalidov. Ta pregled je pomenil pomemben mejnik, saj je EU prva mednarodna organizacija, ki je ratificirala Konvencijo, s čimer je poudarila svojo zavezanost spodbujanju pravic invalidov.
Zasedanje se je začelo z Evropskim varuhom človekovih pravic, ki je izpostavil pomisleke glede dodeljevanja sredstev EU. Varuh človekovih pravic je opozoril, da so bila nekatera sredstva kljub predhodnim priporočilom za okrepitev mehanizmov spremljanja usmerjena v ustanove, kjer so osebe z invalidnostjo ločeni in jim je odvzeta prostost.
Evropska mreža za neodvisno življenje (ENIL) je predložila podrobne dokaze, v katerih je kritizirala uporabo sredstev EU in nacionalnih sredstev za podporo zavodom in zaščitenim delavnicam ter navedla, da je "vsaj 1,4 milijona invalidov v Evropi prisiljenih živeti v institucijah, v domovih za ostarele ali psihiatričnih bolnišnicah".
Odbor se je pridružil pomislekom ENIL, zlasti glede mehanizmov financiranja EU. Podvomil je o verodostojnosti postopkov nadzora, pri čemer je član odbora Markus Schefer rekel: "Države članice so tiste, ki nadzorujejo lastno spoštovanje Konvencije o pravicah invalidov ... kar se ne zdi posebej učinkovita metoda." Odbor je nadalje navedel, da zaščitena zaposlitev "ni v skladu s konvencijo", s čimer je neposredno izpodbijal zagovor EU, da je zakonodaja o državni pomoči izključno gospodarska.
ENIL je pozdravil stališče Odbora in potrdil, da se bo še naprej zavzemal za prerazporeditev sredstev z institucionalnih modelov na osebno pomoč in storitve v skupnosti. Prav tako si namerava prizadevati za reformo zakonodaje o državni pomoči na ravni EU.
Odbor je leta 2015 priporočil celovit pregled zakonodaje EU za zagotovitev skladnosti s Konvencijo. Vendar je Markus Schefer ugotovil, da takšen temeljiti pregled ni bil opravljen. Evropska komisija je odgovorila z izjavo, da se pregledi izvajajo postopoma in se usklajujejo z revizijami zakonodaje. Ugotovili so, da se je število zakonov, ki omenjajo invalide, povečalo, in sicer z manj kot 50 v letu 2011 na več kot 140 v letu 2017.
Odbor je bil kritičen do predlagane zakonodaje o čezmejni zaščiti odraslih oseb. Markus Schefer je izrazil zaskrbljenost, ker zakonodaja temelji na Haaški konvenciji, kar je po njegovem mnenju v nasprotju z načeli konvencije ZN, in dejal: "To ni pristop, ki bi ga morala ubrati EU."
Laverne Jacobs je poudarila izključenost žensk z invalidnostjo iz politik EU na področju enakosti spolov, zlasti v nedavno predstavljenem načrtu EU za pravice žensk. Komisija je ponovno potrdila svojo zavezanost vključevanju in obljubila, da bo zagotovila, da bo medsektorskost dobro upoštevana v vseh strategijah za enakost, vključno s prihodnjo strategijo za enakost spolov.
Odbor je obsodil nadaljevanje prakse prisilne sterilizacije, splava in kontracepcije v državah EU. Markus Schefer je izrazil nejevero, da se takšno 'barbarstvo' nadaljuje, in kritiziral dejstvo, da prisilna sterilizacija v direktivi o boju proti nasilju nad ženskami ni opredeljena kot kaznivo dejanje.
Izražena je bila tudi zaskrbljenost glede določb institucij EU za osebje s posebnimi potrebami. V poročilih so bili navedeni izzivi pri sprejemanju razumnih prilagoditev pri zaposlovanju. Komisija je priznala pretekle napake, zlasti pri testiranju na daljavo med pandemijo, in opozorila na prizadevanja za izboljšanje podpore in dostopnosti.
Odbor in strokovnjaki so se zavzeli za povečanje sredstev EU za podporo pravicam invalidov. Poudarili so, da je treba zagotoviti, da je vse financiranje v skladu z duhom in črko Konvencije, ter pozvali k večji podpori organizacijam invalidov in boljši uporabi sredstev EU pri mednarodnem sodelovanju.
Sklepne ugotovitve v aprilu
Odbor ZN za pravice invalidov naj bi aprila objavil svoje sklepne ugotovitve, ki bodo vsebovale nadaljnjo analizo pravne sposobnosti, svobode gibanja in protidiskriminacijskih določb v pregledanih državah.