Večkrat se mi je že zgodilo, da je na kakšnem slavju ali praznovanju kak veseljak ali duhovitež vprašal: »Pater, a vas pa na teološkem faksu niso naučili, kako se iz vode naredi vino?« Da ne omenjam še kakih drugih šal ali duhovitih interpretacij na račun Jezusovega prvega čudeža, ko je na svatbi v Kani Galilejski spremenil vodo v vino.
Seveda se pri tem samo od sebe zastavlja vprašanje, zakaj je Jezus to sploh naredil. Še toliko bolj, ko starešina, ki je odgovoren za celoten potek svatbe, pokusi Jezusovo vino in se čudi nad njegovo kakovostjo ter pravi ženinu: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Pomeni, da je Jezus podpiral alkoholizem? Ali da gre za nekakšno ironijo v slogu popularnega refrena skupine Zmelkoow: »Več kot spijemo, boljši smo in lepše zgledamo.«
Ne gre ne za ironijo, še manj za podpiranje alkoholizma. Na čisto praktični ravni je odgovor precej preprost: v starem Izraelu je svatba trajala več dni in zato je moralo biti tudi prav poskrbljeno za jedačo in pijačo. Kot kaže, so se na svatbi v Kani malce ušteli pri pripravi pijače ali pa si je niso mogli privoščiti. Kakor koli že. Vina je zmanjkalo in za mladoporočenca in njuni družini bi bila to huda sramota. S tem ko je Jezus spremenil vodo v vino, pa ju je rešil te sramote. Konkretna in praktična pomoč mladoporočencema. Vsekakor pa evangelist Janez za tem prinaša precej globlje sporočilo, saj zapiše, da je bila svatba »tretji dan«, to pa vsakega kristjana spomni na ključni dogodek odrešenja – da je Jezus tretji dan vstal od mrtvih in s tem razodel slavo nebeškega Očeta. Svatba v Kani Galilejski, ki jo Janez predstavi v drugem poglavju svojega evangelija, tako simbolno nakazuje konec samega evangelija. S tem ko Jezus naredi prvi čudež in vodo spremeni v vino, razodene svoje veličastvo, svojo slavo – to, da je Božji Sin, in zato njegovi učenci začnejo verovati vanj. Ko bo vstal od mrtvih, se bo ta njegova slava razodela v vsej polnosti. Toda pred tem bo Jezus še moral trpeti na križu, s katerega bo v agoniji zaklical: »Žejen sem!« Žejen, a ne vode, še manj vina, ampak pristne človeške ljubezni.
Prvi čudež oziroma znamenje, ki ga je Jezus naredil v Kani Galilejski, tako ni nekakšen rokohitrski trik, s katerim bi Jezus podpiral pijančevanje, ampak uvertura v to, kar se bo v vsej polnosti zgodilo, ko bo vstal od mrtvih. Kar pa zadeva samo vino, to pri vsaki maši s posvečenjem Svetega Duha postane Kristusova kri, ki jo pijemo v naše odrešenje. Čezmerno pitje vina nam je v pogubo, nasprotno pa nam je pitje vina, ki je postalo Kristusova kri, v odrešenje. V tem primeru lahko velja v vsej polnosti: Večkrat ko pijemo, boljši smo, saj prav s tem postajamo bolj Božji.
