Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 19. jan. 2025

Prvi • Ned, 19. jan.

00:00
Poročila

V prvi nedeljski uri nočnega programa prisluhnite ponovitvi turistične oddaje. Ustavili se bomo v haloški občini Cirkulane in vas povabili v grad Borl, srednjeveško graščino, ki je nekoč privabljala obiskovalce od blizu in daleč. Iz Haloz bomo odpotovali še v Kanado, v turistično gorsko mestece Banff.

01:00
Poročila

V nočnem programu vas vabimo k vnovičnemu poslušanju oddaje V dobri družbi s Kristijanom, kjer vas čaka pravo glasbeno doživetje. Gostili smo Ansambel Brloga, ki je z energičnimi izvedbami in domačimi vižami poskrbel za nepozaben koncert v živo. Slišali boste tudi nove skladbe Špadnih fantov in Ansambla Opev, za piko na i pa smo gostili še Poskočne. Pridružite se nam in uživajte v čarobnih melodijah.

02:00
Poročila

V nočnem programu vas vabimo k vnovičnemu poslušanju oddaje V dobri družbi s Kristijanom, kjer vas čaka pravo glasbeno doživetje. Gostili smo Ansambel Brloga, ki je z energičnimi izvedbami in domačimi vižami poskrbel za nepozaben koncert v živo. Slišali boste tudi nove skladbe Špadnih fantov in Ansambla Opev, za piko na i pa smo gostili še Poskočne. Pridružite se nam in uživajte v čarobnih melodijah.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Večkrat se mi je že zgodilo, da je na kakšnem slavju ali praznovanju kak veseljak ali duhovitež vprašal: »Pater, a vas pa na teološkem faksu niso naučili, kako se iz vode naredi vino?« Da ne omenjam še kakih drugih šal ali duhovitih interpretacij na račun Jezusovega prvega čudeža, ko je na svatbi v Kani Galilejski spremenil vodo v vino.
Seveda se pri tem samo od sebe zastavlja vprašanje, zakaj je Jezus to sploh naredil. Še toliko bolj, ko starešina, ki je odgovoren za celoten potek svatbe, pokusi Jezusovo vino in se čudi nad njegovo kakovostjo ter pravi ženinu: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Pomeni, da je Jezus podpiral alkoholizem? Ali da gre za nekakšno ironijo v slogu popularnega refrena skupine Zmelkoow: »Več kot spijemo, boljši smo in lepše zgledamo.«
Ne gre ne za ironijo, še manj za podpiranje alkoholizma. Na čisto praktični ravni je odgovor precej preprost: v starem Izraelu je svatba trajala več dni in zato je moralo biti tudi prav poskrbljeno za jedačo in pijačo. Kot kaže, so se na svatbi v Kani malce ušteli pri pripravi pijače ali pa si je niso mogli privoščiti. Kakor koli že. Vina je zmanjkalo in za mladoporočenca in njuni družini bi bila to huda sramota. S tem ko je Jezus spremenil vodo v vino, pa ju je rešil te sramote. Konkretna in praktična pomoč mladoporočencema. Vsekakor pa evangelist Janez za tem prinaša precej globlje sporočilo, saj zapiše, da je bila svatba »tretji dan«, to pa vsakega kristjana spomni na ključni dogodek odrešenja – da je Jezus tretji dan vstal od mrtvih in s tem razodel slavo nebeškega Očeta. Svatba v Kani Galilejski, ki jo Janez predstavi v drugem poglavju svojega evangelija, tako simbolno nakazuje konec samega evangelija. S tem ko Jezus naredi prvi čudež in vodo spremeni v vino, razodene svoje veličastvo, svojo slavo – to, da je Božji Sin, in zato njegovi učenci začnejo verovati vanj. Ko bo vstal od mrtvih, se bo ta njegova slava razodela v vsej polnosti. Toda pred tem bo Jezus še moral trpeti na križu, s katerega bo v agoniji zaklical: »Žejen sem!« Žejen, a ne vode, še manj vina, ampak pristne človeške ljubezni.
Prvi čudež oziroma znamenje, ki ga je Jezus naredil v Kani Galilejski, tako ni nekakšen rokohitrski trik, s katerim bi Jezus podpiral pijančevanje, ampak uvertura v to, kar se bo v vsej polnosti zgodilo, ko bo vstal od mrtvih. Kar pa zadeva samo vino, to pri vsaki maši s posvečenjem Svetega Duha postane Kristusova kri, ki jo pijemo v naše odrešenje. Čezmerno pitje vina nam je v pogubo, nasprotno pa nam je pitje vina, ki je postalo Kristusova kri, v odrešenje. V tem primeru lahko velja v vsej polnosti: Večkrat ko pijemo, boljši smo, saj prav s tem postajamo bolj Božji.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez pet slovenskih in devet avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih, tudi del Evropske mreže geoparkov ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod pokroviteljstvom organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih dejavnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine. Gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa je območje Koroške in avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju, Slovencem nekoliko manj poznanem športu.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica. Z gospo Miro Šilar se je pogovarjala Lucija Fatur.

08:00
Poročila

Zgodba igre je postavljena v pustolovski in zabavno skrivnosten svet potujoče družine čarovnika, ki s svojo umetnostjo razveseljujejo staro in mlado. Ne gre pa seveda vse gladko, ker tudi čarovnik ne more vsega pričarati.

Režiserka: Ana Krauthaker
Prevajalka: Nives Vidrih
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Avtor izvirne glasbe: Andraž Polič

Hokus – Boris Juh
Čiračara – Nina Valič
Pokus – Uroš Smolej
Sodar – Karel Brišnik
Dimnikar – Damjan M. Trbovc
Fotograf – Andraž Polič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2003.

09:00
Poročila

To pot vam bo s posnetki z njihovega lkoncerta, ki smo ga posneli meseca oktobra lani, delal Orkester slovenske vojske z gosti. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

09:30
Prvi poje

10:00
Poročila

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.

14:00
Poročila

V eni od oddaj Nedeljska reportaža iz našega arhiva smo se odpravili na pot, na kateri je brez sodelovanja, logike in kančka igrivosti težko uspeti oziroma bolje rečeno priti na svobodo. V ljubljanskem Enigmariumu smo obiskali sobo pobega. V Sloveniji je bila prva odprta leta 2014, v svetu že mnogo prej. Kaj so sobe pobega in kako so se razvile tudi v vrhunsko izkušnjo? Kako je potekalo reševanje iz podmornice oziroma kako povodnemu možu vrniti glavo in Urški srce? Več izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, mi pa vam jo to nedeljo ponovno ponujamo v poslušanje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

16:32
PRISPEVEK: STAR WARS MAIN TITLE / THE ARRIVAL AT NABOO

17:00
Poročila

Vipavski Križ. Zagotovo ste ga že opazili, ko ste se peljali po slikoviti Vipavski dolini. Saj s svojo zanimivo podobo strnjenega naselja na hribu pritegne pozornost. Prav zato, da ne bi okrnili tega pogleda, so na vipavski hitri cesti zgradili tudi pokriti vkop. Na tem vkopu pa je skrbnik hitre ceste DARS začel graditi sončno elektrarno, ki pa naj bi, po mnenju domačinov, močno kvarila pogled na naselji Cesta in Vipavski Križ. Kako se bo zadeva razrešila in ali bo podoba majhnega, z obzidjem obdanega mesta, ki je eden najlepših zgodovinskih kulturnih spomenikov v Sloveniji, ostala neokrnjena, bo pokazal čas. Nekoč je bil čas Vipavskemu Križu naklonjen, saj so mu podelili mestne pravice prav na današnji dan, torej 19. januarja, leta 1532. Kako se je to zgodilo in zakaj, bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Franc Černelič iz Podbočja je v decembru zaznamoval dva častitljiva jubileja. Dopolnil je 80 let, hkrati pa 65 let tudi že orgla in vodi pevski zbor v cerkvi sv. Križa. Sledi pušča na številnih področjih v kraju in širše. Sam pa pravi, da ni dejaven le tam, kjer je človek sam. Kulturi je predan tudi v KD Stane Kerin Podbočje, že od mladosti je bil vpet v amaterska gledališča, rad ima zgodovino, je zaprisežen gasilec z najvišjim gasilskim priznanjem, tri mandate je vodil Društvo za zdravje srca in ožilja, leta 1992 je postal tudi poslanec Državnega zbora. Še vedno pa rad prenaša znanje in pomaga tudi vnuku v domači kovačiji. Z njim se je pogovarjala Suzana Vahtarić.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Škrat pomaga premraženim pticam.
Pripoveduje: Maja Šugman.
Napisala: Enid Blyton.
Prevedla: Alenka Bole Vrabec.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Niti v sanjah (LUD Literatura, 2022), deseto knjigo poezije Primoža Čučnika, bi brez pomislekov lahko označili za enega izmed vrhuncev sodobne slovenske poezije. V njej se v izrazno raznovrstno, a zelo prepričljivo celoto prepletejo avtorjevi široko poznavanje poezije in posluh zanjo, humor, samoironija in pronicljivost, s katero odpira filozofske in globlje bivanjske teme. Izbrane pesmi so iz drugega cikla v knjigi z naslovom Pesem, ki pravi, da je veter.

Avtor literarnega dela: Primož Čučnik;
režiserka: Saška Rakef;
interpret: Blaž Šef;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2025.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov