Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V galeriji Kresija smo si ogledali razstavo Društva arhitektov Ljubljana – Vizije so: prihodnost TR3. Ob 70-letnici Dese Muck so v Strip.art.nici Buch predstavili njen strip Desovila. V Stari mestni elektrarni smo bili na premieri plesno-vizualne predstave umetnice Kristyne Peldove in režiserke Enye Belak. V mariborski Kibli pa se z razstavo Temna stran emocij predstavljata slikarka Cvetka Hojnik in modna kreatorka Taja Frešer.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pakova babica je neustrašna raziskovalka in Pok in Pak se v posebnem podvodnem plovilu z njo podata raziskovat skrivnostne morske globine. Uspe jim fotografirati bitje, ki ga še nihče ni videl.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.
Kako hitro se že stemni v teh dneh, kajne? Pa tudi zebe nas že malo ob večerih ...Danes bomo pekače napolnili s spomini na otroštvo, z mehkim, dišečim, nostalgičnim marmornim kolačem. Dobra stran priprave marmornega kolača ob jesenskih večerih je, da imamo skoraj vedno vse sestavine pri roki. Jajca, maslo, vanilijev sladkor, moko, kakav, malo mleka ... Vse tisto, kar nam lahko večer naredi prijeten.
Boro, ki je postal občinska osebnost leta, se zaveda, da je s svojo družino na družbeni lestvici splezal precej više. Poln nove samozavesti predlaga Stanetu, da bi končno uredila poroko med Anjo in Miletom. Ker si Stane Anje ne upa oddati brez blagoslova mame Irme, ga začne Boro zmerjati s copato. Stane kot vsaka copata trdi, da je pač samo vljuden do žene. Med starima prijateljema pade stava. Stane bo moral prestati zanimiv preizkus, s katerim bo dokazal, da je pravi moški. Istočasno pa se glede tega, kdo bo nosil copate in kdo hlače, odvija tudi predzakonska priprava Mileta in Anje. A storž ne pade daleč od Borota in češplja ne daleč od svoje mame… Je ob takih rodovnikih poroka sploh mogoča?
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta.
GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Nemško gospodarstvo je v velikih težavah. Na svetovnem trgu je vse manj konkurenčno, spopada se z visokimi cenami energentov in trepeta pred morebitno uvedbo carin, ki jih napoveduje novi stari ameriški predsednik Donald Trump. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdaj razpadla še nemška vladna koalicija, ki se ni mogla zediniti o proračunu in dodatnem zadolževanju. Kancler Olaf Scholz je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, temu pa so sledili odstopi ministrov iz vrst liberalcev. Scholza tako 16. decembra v parlamentu čaka glasovanje o zaupnici, Nemce pa 23. februarja prihodnje leto predčasne volitve.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.
4. del:
Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu.
Ogledali smo si dokumentarno opero OVIS – Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet. Avtorica idejne zasnove Karmina Šilec skozi zvok, glasbo, gledališke eseje in performans predstavi, zakaj je prav ta žival najmočneje vplivala na življenja ljudi, zakaj je bila ključna v zgodovini, kako so ovce vplivale na človeštvo in naravo, od kod so prišle in česa izjemnega smo se ljudje od njih naučili. Ligofilija je serija umetniških projektov, v katerih umetnica Robertina Šebjanič med drugim preučuje žive sisteme, tudi tkiva različnih bioloških organizmov. Raziskuje dve nenavadni bitji, mehiškega aksolotla in človeško ribico, ki imata lastnost dobre regeneracije in ju v svetu pogosto preučujejo z namenom iskanja recepta za večno mladost. Z umetniškim projektom, ki ga razstavlja v Berlinu, med drugim spodbuja razmislek o tem, kako človek vpliva na organizme, s katerimi živi. Obiskali smo nekatere prenovljene enostanovanjske hiše, ki so kot primer dobre rešitve uvrščene tudi na razstavo v Galeriji Dessa. Stroka namreč spodbuja odločanje za prenovo, saj gre za bolj vzdržen način reševanja stanovanjskega vprašanja kot gradnja. Bili pa smo tudi v Galeriji Murska Sobota, kjer si je mogoče ogledati nov izbor del iz stalne zbirke. V galeriji posebno skrb namenjajo umetniškim delom ustvarjalcev, ki delujejo v tamkajšnjem okolju ali pa iz njega izhajajo, glavno vodilo pri sestavljanju zbirke pa je kvaliteta del.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Michael se zaradi Andréjevega pisma odloči, da bo pomagal Rosalie, zato v kavarno vloži 40.000 evrov. Toda pri slavnostnem podpisu pogodbe pride do nezgode in Michael mora k zdravniku. Ko ga Rosalie pripelje domov, se v njiju prebudijo stara čustva.
Selino preseneti njena posvojenka Maja, ki se nenadoma vsa objokana pojavi na Knežjem dvoru v poročni obleki. Na dan poroke je namreč našla zaročenca v objemu svoje najboljše prijateljice. Selina jo potolaži in ji ponudi, da lahko ostane pri njej. Da bi se Maja zamotila, se odpravi v gozd, kjer pa se znajde na muhi novega gozdarja.
Lucy vrne Joellu rokopis, ki ga je rešila iz smetnjaka, in ga začne pregovarjati, naj nadaljuje zgodbo. Ker je pri tem precej ostra, Joell užaljen odide, a se pozneje vrne in jo prosi za mnenje o novem poglavju.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Pošasti prinesejo v šolo svoje najljubše igrače. Očarani nad lučkami in gumbi, se vsi hočejo igrati s Pikičinim pošastovitim robotom Treskačem. Pozabijo na svoje igrače, zato zanje poskrbi Pikica.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
V tokratni oddaji Miha Mišič gosti Ivana Čuka. Ob odhodu v pokoj bo gost spregovoril o svojem dolgoletnem pedagoškem delu na Fakulteti za šport. Je avtor številnih knjig, za njim je tudi veliko raziskovalnega dela, predvsem iz zgodovine orodne telovadbe na Slovenskem. Bil je gimnastični trener in več kot 30 let strokovni komentator na naši televiziji.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Film o amaterski zgodovinarki, ki pomaga najti več kot petsto let izgubljene posmrtne ostanke enega izmed najbolj kontroverznih angleških kraljev, Riharda III., je bil posnet po resnični zgodbi.
Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in dvom pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen pri njenem bivšem možu. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku in se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki. Prisili jih, da začnejo znova razmišljati o enem izmed najspornejših kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe.
Originalni naslov: THE LOST KING
Leto produkcije: 2021
Država: Velika Britanija
Žanr: drama
Režija: Stephen Frears
Scenarij: Philippa Langley, Jeff Pope, Michael Jones, Steve Coogan
Igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet
Ne glede na število različnih dobrodelnih projektov, s katerimi se ukvarja producent in didžej Stephen Budd, bi med njimi lahko poiskali skupno točko. To je premostitev razlik – predvsem v naših glavah – in grajenje mostov med zahodno in ostalimi kulturami po svetu. Tako sta z Damonom Albornom iz skupin Blur in Gorillaz leta 2006 zagnala pisani mednarodni projekt Africa Express, ki se ni upehal ali iztiril do dandanašnjih dni.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi.
Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.