Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Az adás témája a kertészkedés. Az ovisok palántákat ültettek a magaságyásba, növényjelölő lapocskákat alkottak és bogárhotelt építettek.

Tema oddaje je vrtnarjenje. Vrtčevski otroci so v visoke grede posadili sadike, izdelali označevalne tablice in zgradili hotel za žuželke.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Prvi dan pomladi je za nami, pred nami pa nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Koliko aneksov smo potrebovali, da smo prišli do bazena, za koliko je Tesli padla cena in zakaj je na "štajerki" scena? Naš jezični velemojster se je tokrat posvetil fenomenu Dončič, v (s)Hitu tedna pa čistimo namizje digitalnih odpadkov. Na terenu smo preverjali, koliko gibanja občani dobijo na zeleni recept, v telenoveli Palomar pa skupaj s Trumpom čakamo na klic iz Kremlja. Naš gost bo režiser Gregor Božič, na Mali terasi pa nam zapoje ena in edina Urška Rockočar skupaj z rokerji iz skupine Šlaf Rock.

Posneli smo začetek sajenja paradižnika. Ob tem smo se pogovorili tudi o izzivih, ki jih imajo predvsem pridelovalci zelenjave. Veliko je vprašanja kdo in kako bo v prihodnje še obdeloval našo zemljo in prideloval hrano. Tudi o tem so govorili na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije. Osrednji gost je bil Wolfgang Burtscher iz sosednje Avstrije, Generalni direktor DG AGRI Evropske komisije, ki je predstavil glavne poudarke nove vizije za kmetijstvo in prehrano, ki jo je Evropska komisija sprejela 19. februarja letos. Bili smo v Petelinjah pri Pivki, kjer je ena najstarejših kmetij družinska kmetija Štefetovi. Tudi o šakalih bomo govorili. Izjemno so se razmnožili in povzročajo ogromno škode. Ministrstvo za kmetijstvo želi to škodo zdaj naprtiti lovskih družinam, kar bi, pravijo lovci, pomenilo konec Lovske zveze Slovenije. V Portorožu smo bili na festivalu Malvazija, žlahtni okus mediterana, v Repnu pa pri Tavčarjevih, kjer z veliko skrbjo sušijo mesnine.

Najštevilnejša bitja na planetu so drevesa. Ta trenutek jih raste kar tri bilijone – to je približno 400 dreves na vsakega človeka. Večina teh bitij raste v gozdu, kjer so razvila neverjetne sposobnosti. Lahko se branijo pred sovražniki, komunicirajo med sabo, izmenjujejo hranila, lahko se povežejo v mikorizno mrežo, morda lahko celo mislijo in čutijo.

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Aktualna uprizoritev Brecht-Weillove Opere za tri groše je edinstvena v dveh pogledih:
režiserka Mateja Koležnik se z režijo – po 10 letih uspešnega delovanja v gledališčih nemškega govornega območja – vrača domov in prvič sodeluje z mednarodno uveljavljenim dirigentom Markom Letonjo. Gre za prvo koprodukcijo igralskih in pevskih ansamblov ljubljanske Drame ter Opere in baleta. O aktualnosti tega odrskega dela in zahtevnosti njegovega prenosa na oder so spregovorili ustvarjalci: Mateja Koležnik, Marko Letonja, Jurij Zrnec, Janez Škof, Barbara Cerar, Silva Čušin, Mojca Kranjc, Matej Velikonja, Inez Osina Rues, Igor Vasilijev in prof. dr. Aldo Milohnić, gledališki teoretik in poznavalec Bertolta Brechta.

Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.

Mediacija je miren način reševanja sporov, ko sprte strani za pomoč zaprosijo tretjo, nevtralno osebo dosežejo dogovor. Sodna praksa kaže, da lahko družinski spori trajajo tudi 30 in več let. O smiselnosti kompromisov skupaj z mediatorko na Višjem in Okrožnem sodišču v Ljubljani in podpredsednico Društva mediatorjev Slovenije ter upokojeno višjo sodnico, mag. Gordano Ristin. Z njo klepeta Karin Sabadin.

Vabimo vas v arhitekturni biser v osrčju Bohinja, ki oživlja tradicijo in dediščino nekdanje lovske vile. Zgledno sodelovanje med arhitekti in naročnikom je vili, od katere so ostale le ruševine, vdahnilo novo življenje, ki se z veliko spoštovanja naslanja na bogato zgodovino objekta in stavbarsko dediščino območja. Veličastna vila je tako v interjerju kot tudi eksterijerju prava poezija lesa, zato vas vabim, da ji prisluhnemo.

Če smo še do nedavnega hiše zidali več let, pri nekaterih se je gradnja zavlekla tudi v desetletje, pa današnje tehnologije omogočajo veliko hitrejšo postavitev naših domov. Sploh pri inovativni leseni gradnji s križno lepljenimi ploščami lahko objekt stoji v nekaj mesecih, po treh ali štirih je marsikdo že vseljen. V Kranjski Gori, v naselju Podbreg ob reki Pišnici, sta na primer v pičlih 60 dneh stali konstrukcija in streha treh večstanovanjskih enot, ki jih krasi odlična arhitekturna zasnova. Navzven se stapljajo z vaškim okoljem, znotraj pa nas pozdravlja les.

Pri izbiri vrtov v naših oddajah dajemo prednost tistim, ki so nastali ob strokovni pomoči, po načrtu krajinskih arhitektov ali oblikovalcev vrtov. Seveda pa se razveselimo tudi takrat, kadar nas povabijo na vrt kakega ljubiteljskega vrtoljubca. Takšni vrtovi imajo izrazit osebni pečat. To velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v Ribnici.

V tokratni oddaji preučujemo, kaj se lahko naučimo od mladih voznikov? Kako razmišljajo, kaj menijo o avtoritetah, ali res divjajo po cesti, predvsem pa, kako gledajo na starejše voznike? Izjave so starejše voznike spravile v zadrego!

Preizkusili smo mali kitajski mestni avto, ki lahko za marsikaterega Slovenca pomeni uvod v električno mobilnost. Navdušil je z učinkovitostjo, a sprejeti je treba tudi nekatere kompromise.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino.

V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

Madara Miltoviča je ena izmed zmagovalk latvijskega podjetniškega tekmovanja Laukiem būt. Ustvarjalka usnjenih čevljev je navdih za prve izdelke našla v svojem konjičku, lokostrelstvu, kmalu zatem pa je opustila poklic profesorice in se podala na samostojno podjetniško pot. Latvijo letno zapusti 30.000 mladih ljudi.

V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

Marianne in Connell sta spet par. Potem ko jo je brat udaril, sta se s Connellom odselila v Dublin. Marianne med praznovanjem svojega rojstnega dne prejme sporočilo od mame, da se mora izseliti iz stanovanja. Connella so sprejeli na podiplomski študij v New Yorku. Connell omahuje, saj se je še Dublina težko navadil. Poleg tega bi to pomenilo ločitev od Marianne.

NORMAL PEOPLE / koprodukcija / 2020
Scenarij: Alice Birch, Mark O'Rowe, Sally Rooney
Režija: Lenny Abrahamson, Hettie Macdonald
V glavnih vlogah: Daisy Edgar-Jones, Paul Mescal, Sarah Greene, Desmond Eastwood, Aislin McGuckin, Frank Blake, India Mullen, Eliot Salt

Dokumentarni film o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta.

Leta 1942 je bilo okrog trideset „rasno ustreznih“ slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Program je bil sprva zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili rasno ustrezni nezakonski otroci, pozneje pa so se vanj stekali nasilno ukradeni dojenčki, ki jih je okupatorska vojska, po dekretu idejnega vodje, ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu.
Film pripoveduje zgodbo štirih slovenskih otrok Lebensborna: Ingrid von Oelhafen iz Nemčije, Hayma Henryja Hayderja iz Kostarike, Franca Zagožna iz Belgije in Ivana Acmana iz Slovenije. Protagonisti so poslednji pričevalci tega grozljivega rasnega eksperimenta, za katerega odgovorni niso bili nikoli kaznovani. Vsak izmed pričevalcev deli izkušnjo odkrivanja resnice o svojem poreklu, sprejemanju te resnice ter iskanju pomiritve. Skozi njihove portrete film opozarja na podobne grozote, ki se v tem zgodovinskem trenutku, ob našem nemočnem opazovanju, dogajajo v Ukrajini.