Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Človekovega nezavednega in sanj so se lotili že številni pesniki in pesnice. Na izviren način o sanjah v pesmi, naslovljeni Sanje, piše tudi slovenska pesnica Cvetka Lipuš. Pesem interpretira dramska igralka Vesna Pernarčič. Produkcija 2016.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ker je Verdi, kar zadeva ustvarjalne začetke, tako rekoč za generacijo mlajši od Gaetana Donizettija, ju je seveda nehvaležno primerjati, brez dvoma pa je med njima precej stičnih točk. Gre za elemente, ki jih je v glasbo prinesel ravno Donizetti in v katerih se svetlikajo obrisi poti, po kateri je pozneje stopal Verdi.

Dvor pruskega kralja Friderika Velikega je bil od štiridesetih let osemnajstega stoletja naprej pomembno središče, v katerem so se srečevali umetniki, pisatelji, filozofi in učenjaki, saj se je vladar močno zanimal za umetnost. V tem živahnem kulturnem okolju je imela pomembno vlogo tudi glasba. Christoph Schaffrath je preživel velik del življenja v spodbudnem okolju Friderikovega dvora. Pri njem se je zaposlil pri petindvajsetih, ko je bil Friderik še pruski prestolonaslednik, in po desetih letih postal komorni glasbenik kraljeve sestre princese Ane Amalije, ki je živela v Berlinu. Danes jo poznamo tudi po pomembni glasbeni knjižnici; za to zbirko je verjetno skrbel tudi Schaffrath.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo jo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na sporedu so:
1.Amando Ivančić: Divertimento v D-duru
Izv.: Komorni orkester RTV Slovenija
dir: Uroš Lajovic

2. Franz Schubert: Simfonija št. 8 v h-molu, d. 759, Nedokončana
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
dir.: Anton Nanut

3.Francis Poulenc: Sonata za oboo in klavir
Izv.: Klavir: Klemen Golner
Oboa: Maja Kojc

Med zadnjim festivalom Liffe je Ljubljano obiskala Mirjana Karanović, legendarna igralka jugoslovanskega in srbskega gledališča, filma in televizije, in predstavila drugi film, ki ga je tudi režirala: Mati Mara. V pogovoru s Tino Poglajen je razmišljala o vlogi žensk v družbi, strahovih, pogumu in nenehnem raziskovanju. Leta 2016 je filmski svet navdušila z režijskim prvencem Dobra žena. Protagonistka Dobre žene pooseblja naslov filma delno ironično, saj se upre svojemu možu, ki je odgovoren za grozljive zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Podobno deluje naslov filma Mati Mara, ki se začne s pogrebom Marinega edinega sina. Pred ljubljansko premiero je Mirjana Karanović povedala, da se vse življenje otepa tega, da bi njeno življenje postalo rutina – in da si želi, da bi s svojim delom potegnila iz rutine tudi druge ženske svojih let.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Goldbergove variacije so danes med najbolj priljubljenimi Bachovimi deli. Izdane so bile daljnega leta 1741 in sodijo med redke skladateljeve skladbe, ki so jih natisnili za njegovega življenja. Približno 150 let so bile pozabljene, pozornost pianistov pa so pritegnile pribl. konec 19. stoletja.
Prvi posnetek Goldbergovih variacij je za napravo družbe Welte-Mignon nastal pod prsti legendarnega Rudolfa Serkina, akustično pa jih je leta 1933 prva posnela Wanda Landowska. Igrala je na čembalo z dvema manualoma, instrument, za katerega so bile variacije izvirno napisane.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo koreograf Leo Mujić nocoj predstavil svoj dramski balet Hamlet, ki je premierno zaživel na odru zagrebške operno-baletne hiše. Slovito zgodbo angleškega dramatika Williama Shakespeara bo pospremila glasba Petra Iljiča Čajkovskega in Camilla Saint-Saënsa. To bo tudi zadnja premiera umetniškega direktorja Renata Zanelle, ki se poslavlja od ljubljanskega baleta. Novo predstavo so pripravili tudi v Lutkovnem gledališču Maribor. Uprizoritev z naslovom Robi kapucawashere – Tukaj je bil Robi kapuca je namenjena otrokom, starejšim od deset let, ustvarjalci so se potrudili narediti izdelek, ki je mladim blizu tako jezikovno kot vizualno. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes zazvenelo eno najmočnejših glasbenih del 20. stoletja, Vojni rekviem Benjamina Brittna. V koprodukciji Festivala Ljubljana, Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije se bodo združili vrhunski glasbeniki različnih narodnosti in kultur v univerzalnem sporočilu miru.

Skladateljica Eva Ostanek, študentka Dušana Bavdka na Akademiji za glasbo, je ena od letošnjih prejemnic Študentske Prešernove nagrade Akademjie za glasbo. Nagrado je prejela za skladateljski opus v študijskem letu 2023/2024, ki ga bo deloma tudi predstavila v oddaji, seveda ob odlomkih svojih skladb:
Ionescov profesor za bariton in ansambel
Postranska stvar
The soul's revenge
Swaying doloroso

Pesnica Hannah Koselj Marušič se je knjižno prvič predstavila v generacijski antologiji, morda zborniku bog si ga drka na nas (2022), konec lanskega leta pa je prav tako v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA objavila pesniško prvenko z naslovom Vse je eno vse je vseeno (s kratkimi spremnimi besedami Hane Bujanović Kokot, Veronike Razpotnik in Špele Setničar). V zbirki, ki vsebuje fotografije pesnice v otroških letih in QR kode za dostop do njenih videev, objavlja pesnica zelo neposredno poezijo, nabito z iskrenostjo in čustvi, včasih pa si privošči tudi humor. Več o svoji poeziji pove Hannah Koselj Marušič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi podgane z rožnatimi klobuki in mi smo Telebajski. Nikar ne zamudite.
Foto: Marijo Županov

Italijanska komorna kantata je ena najpomembnejših glasbenih oblik, ki so bile v modi v drugi polovici sedemnajstega in prvih desetletjih osemnajstega stoletja. Veljala je za največji kompozicijski izziv, saj je slikala najbolj rahločutne čustvene odtenke in z žlahtnostjo zgradbe in izraza prekosila sestrsko opero. Alessandro Scarlatti je bil najpogosteje izvajani italijanski skladatelj vokalne glasbe svojega časa. Ustvaril je več kakor šestdeset oper in skoraj sedemsto kantat. Večino jih je napisal za svoje plemiške mecene v Rimu, predvsem za vplivna kardinala Pamphilja in Ottobonija in za švedsko kraljico Kristino. Umetniška srečanja, ki jih je prirejala v svoji palači, so se po njeni smrti razvila v akademijo po antičnem zgledu, ki so ji rekli akademija Arkadijcev. Njeni člani so zagovarjali vrnitev h klasični preprostosti in resnici, zavračali so sodobne zlorabe poezije in se zgledovali po starogrški in rimski bukoliki. Scarlattija so v akademijo sprejeli leta 1706, hkrati z njegovima kolegoma Pasquinijem in Corellijem. Spoštovali ga niso le kot izjemnega glasbenika, temveč tudi kot strokovnjaka za poezijo.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Na 23. Festivalu Tartini v Piranu sta septembra 2024 gostovala francoski pianist Pierre-Laurent Boucharlat z deli Beethovna in Tartinija ter godalni kvartet Constanze iz Avstrije z deli Tartinija, Mozarta in Fanny Mendelssohn Hensel.

23. mednarodni Tartinijev festival je bil posvečen komorni glasbi do baroka do poznejših obdobij in slogov. Septembra 2024 smo posneli dva koncerta uglednih glasbenikov iz Francije in Avstrije. 3. septembra je v Tartinijevi hiši gostoval francoski pianist Pierre-Laurent Boucharlat, ki izvaja klavirsko glasbo od solističnih recitalov do koncertov z orkestri, velja za priznanega strokovnjaka za klavirsko glasbo Ludwiga van Beethovna in francoskega repertoarja 20. stoletja z glasbo Debussyja, Fauréja, Ravela in Poulenca, izvaja pa tudi skladbe sodobnih skladateljev za klavir. V Piranu je izvedel stavek Grave iz Koncerta za violončelo v D-duru Giuseppa Tartinija in tri klavirske sonate: Sonato v Fis-duru, op. 78, “À Thérèse”, Sonato v Es-duru, op. 81, “Les Adieux”, in Sonato v C-duru, op. 21, “Waldstein”, Ludwiga van Beethovna. 8. septembra so v minoritskem samostanu sv. Frančiška v Piranu nastopile članice avstrijskega godalnega kvarteta Constanze, ki so prišle v mesto Salzburg iz Francije, Armenije in Avstrije. Bile so finalistke tekmovanja za komorno glasbo „Eugèna Ysaÿeja“ v Liègeu, dosegle so tudi 3. mesto na mednarodnem tekmovanju Antona Rubinsteina v Düsseldorfu. Posnele so prvi celoten posnetek godalnih kvartetov poznoromantičnega nemškega skladatelja Felixa Draesekeja ter vseh godalnih kvartetov Michaela Haydna in Emilie Mayer. Članica kvarteta Constanze so na koncertu v Piranu izvedle Sinfonio à 4 Giuseppa Tartinija, Godalni kvartet “Lovski” v B-duru, KV 458, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Godalni kvartet v Es-duru Fanny Mendelssohn Hensel.

Igra je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se začne boj za dediščino po premožnem očetu. V taki umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor Očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komični učinek.

Režiser – Aleš Jan
Dramaturg – Pavel Lužan
Tonski mojster – Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka – Darja Hlavka

Rado – Aleksander Valič
Marta – Nina Valič
Julijus – Aleš Valič
Barbara – Marijana Brecelj
Doktor – Dare Valič
Encijan – Iztok Valič

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Glasbena medigra.

Brazilski pisatelj Cristóvão Tezza (rojen l. 1952) ima za seboj več kot dvajset izdanih knjig: romanov, zbirk kratke proze, esejev, kronik, toda nobena druga se ne more primerjati z uspehom njegovega avtobiografskega romana Večni sin. Ta je izšel leta 2007 in z njim je Tezza dosegel več nagrad, tudi najpomembnejšo v Braziliji, nagrado Jabuti. V romanu Večni sin Tezza pripoveduje o tem, kako se oče sooča z diagnozo novorojenega otroka, ki ima downov sindom. Leta 2013, ko je bil izbrani odlomek z začetka romana posnet v radijskem studiu, je izšel tudi slovenski prevod romana pri založbi Modrijan.

Prevajalka: Katja Zakrajšek,
interpret: Jernej Gašperin,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojster zvoka: Miha Jaramaz.
Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2013.

George Gershwin je očitneje kot kateri koli posameznik med skladatelji dokazal, da je džez mogoče uporabljati z resnim namenom tudi v večjih skladbah. S tem je h glasbi veliko prispeval in zato bo njegovo ime živelo. Kot skladatelj je sicer imel občutne pomanjkljivosti, predvsem zaradi neustrezne tehnične veščine. Zgradba njegovih skladb je po navadi nenačrtna; misli je znal bolj malo izpeljevati; njegova harmonična govorica pogosto ne sega dlje od šolskih osnov. Toda brez dvoma je bil zelo nadarjen. Predvsem mu je bila dana melodija; napevi v njegovih pesmih in tematične misli v večjih delih so lirično sveže, privlačne, očarljive. Kot človek in kot skladatelj je bil poln življenjske moči; danes je njegova glasba ravno tako bleščeče živa in močna kot tistega dne, ko jo je napisal. Ponekod je njegov nezmotljivi instinkt premagal vse pomanjkljivosti in ustvaril nesmrtno lepe in prepričljive učinke, tako da velik del njegove glasbe pomeni trajen prispevek k ameriški kulturi.