Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Sekstet za klavir in godala v D-duru, op. 110 Fanny Mendelssohn Hensel, skladbo O tu suavissima virga Hildegarde iz Bingna ter drugi in četrti stavek Simfonije v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Jazz Ars All Stars v Cukrarni in v neposrednem prenosu.

Poslušamo Štiri klavirske skladbe op. 119 Johannesa Brahmsa in petstavčno zborovsko delo V prirodi Antonina Dvořáka.

Ameriški pesnik in prozaist Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan leta 1809, umrl je leta 1849. Njegove pesmi in kratke zgodbe so romantične s primesmi grozljivega in so izjemno priljubljene tudi še danes. Za Lirični utrinek smo izbrali eno slavnejših Poejevih pesmi z naslovom Annabel Lee. Prevedel jo je Andrej Arko, leta 2004 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Poslušamo prvi stavek Berliozove simfonije Harold v Italiji, op. 16, Serenado za trobento, trombon in godala Johanna Georga Leopolda Mozarta, Suito št. 4 v G-duru, op. 61 poimenovana »Mozartiana« Petra Iljiča Čajkovskega ter Mazurko v fis-molu, op. 6, št. 1 Frederica Chopina.

Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi, je del Stare zaveze Svetega pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske kot druge religije.
A kakorkoli – delo je navdihnilo številne glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.

19. januarja, na 2. nedeljo med letom, neposredno prenašamo sveto mašo iz Župnije svetega Marka, Markovec Koper. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje ansambel sv. Marka.

Devetega marca lani sta v Berlinski filharmoniji nastopila Simfonični orkester Berlinskega radia in pianist Pierre-Laurent Aimard. Koncert je vodil dirigent Petr Popelka, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir in orkester, op. 42 Arnolda Schönberga in Simfonija št. 1 v D-duru 'Titan' Gustava Mahlerja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ptiči, zveri in sorodniki je izredno duhovit in tudi poveden naslov knjige Geralda Durrella, ki je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik ter tudi avtor televizijskih oddaj in pisatelj. Naneslo je, da je bil tudi mlajši brat pisatelja Lawrencea Durrella, kar je bilo gotovo vse prej kot lahko. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Leta 1928 je oče umrl, družina se je vrnila v Anglijo, toda po nekaj letih se je mati s tremi mlajšimi otroki Lesliejem, Margo in Geraldom preselila v Grčijo, na Krf, kjer je že živel najstarejši Larry. Za Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj, tam se je počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Štiri leta življenja na Krfu, leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti, je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali iz leta 1956, Ptiči, zveri in sorodniki (izšla je 1969) ter Vrt bogov (iz leta 1978). Gerald Durrell je umrl leta 1995.
V tretji izmed štirih Durrellu posvečenih januarskih humoresk boste slišali začetno poglavje iz knjige Ptiči, zveri in sorodniki, z naslovom Pogovor ter odlomka iz poglavja z naslovom Ježi in morski volkovi; v ospredju so člani Gerryjeve družine ter njihovi krfski prijatelji in znanci.

Izbor in prevod Marjeta Gostinčar Cerar,
interpretacija Branko Jordan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Igor Likar.
Produkcija 2020.
Redakcija Staša Grahek.

Izpod peres Pacinija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Bellinija, Offenbacha in Puccinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Spored koncerta, ki je bil 11. oktobra lani v veliki koncertni dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu, sta sestavljali dve obsežni deli, Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega. Solist koncertnega večera je bil v Taškentu rojen izraelsko-ameriški pianist Yefim Bronfman, ki je osrednjemu koncertantnemu delu dodal še počasni stavek Largo e mesto iz Beethovnove Klavirske sonate št. 7 v D-duru, op. 10/3. Igral je še Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, dirigiral je orkestrov šef dirigent Alan Gilbert.

V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja h kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard (1931–1989) je v svojem ustvarjanju redno obračunaval z avstrijsko (tudi nacistično) polpreteklostjo. Med najpomembnejša dela njegovega opusa sodijo njegove avtobiografske knjige – v Vzroku s podnaslovom Nakazovanje (prevod Lučka Jenčič) izrazito kritično opisuje del svojega otroštva oziroma najstništva, ki ga je v internatu preživel v Salzburgu. V mesto se je preselil pri 12 letih in v njem doživel tudi več bombnih napadov. Izbrali smo odlomek, ki se začne z Bernhardovimi spomini na učenje violine pri strogem učitelju, ki ni imel razumevanja za to, da se njegovemu učencu ne ljubi poglabljati v teoretični del učenja glasbe.

Interpretira dramski igralec Blaž Šef,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Saška Rakef,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2025.

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). V avdio- in videoprenosu iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Ameriški pisatelj John O'Hara je zaslovel s kratkimi zgodbami, pisal pa je tudi romane in scenarije. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Hiša North Frederick št. 10, Ewingovi in Spoznavaj samega sebe ter izbor kratke proze.

Scenarist Vinko Avsenak,
prevajalca Vinko Avsenak in Jože Fistrovič,
Igralec Boris Juh,
bralka Tonja Rahonc,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
tonska mojstrica Gabrijela Čepič.
Režija: Jože Valentič.

Posneto januarja 1995.

V sklopu dveh oddaj bomo spoznali glasbeno delo škotskega skladatelja Jamesa MacMillana ... as others see us ... (v prevodu: Kakor nas vidijo drugi), ki ga je skladatelj ustvaril leta 1990, navdih zanj pa je našel v sedmih portretih iz Narodne galerije portretov v Londonu. V prvi oddaji bomo predstavili glasbene portrete kralja Henrika VIII., pesnika Johna Wilmota in vojskovodje Johna Churchilla.

Niti v sanjah (LUD Literatura, 2022), deseto knjigo poezije Primoža Čučnika, bi brez pomislekov lahko označili za enega izmed vrhuncev sodobne slovenske poezije. V njej se v izrazno raznovrstno, a zelo prepričljivo celoto prepletejo avtorjevi široko poznavanje poezije in posluh zanjo, humor, samoironija in pronicljivost, s katero odpira filozofske in globlje bivanjske teme. Izbrane pesmi so iz drugega cikla v knjigi z naslovom Pesem, ki pravi, da je veter.

Avtor literarnega dela: Primož Čučnik;
režiserka: Saška Rakef;
interpret: Blaž Šef;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.