Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nikaragovski pesnik Rubén Darío je bil začetnik španskoameriškega modernizma, ki se je uveljavil ob koncu 19. stoletja. V njegovi pesmi Večnost se motivi smrti in omame ne pogrezajo v dekadenčno temačnost, ampak so povzdignjeni v sladkost življenja in v upanje v odrešitev. Pesem je prevedel Ciril Bergles, interpretira jo dramski igralec Boris Ostan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nasilna smrt je sestavni element cele vrste opernih del. Še posebej je domišljijo skladateljev burila faza umiranja; prizadevali so si, da bi čim bolje izrisali predsmrtne trenutke.

Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Tokrat...»Uvertura k operi Vilinsko dete« Jurija Mihevca, »Koncert za rog in godalni orkester« Jurija Gregorca, »Prebujenje« Demetrija Žebreta in »Adagio lamentoso« Alojza Ajdiča.

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

8. maja 2024 je v okviru cikla Mladi mladim nastopil saksofonist Lan Meden in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedel sonato Luboša Sluke in sonatino Alexandra Tansmana.
Svojo glasbeno pot je saksofonist začel na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici, izobraževanje nadaljeval na ljubljanskem konservatoriju v razredu Leva Pupisa, avgusta 2022 pa je z odliko zaključil dodiplomski študij saksofona na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu Michaela Krenna. Jeseni 2020 se je udeležil študijske izmenjave na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih pri Joonatanu Rautioli, po diplomi pa se je vpisal na podiplomski študij saksofona v razredu Mihe Rogine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

LUBOŠ SLUKA: SONATA ZA BARITONSKI SAKSOFON IN KLAVIR
ALEXANDRE TANSMAN / LAN MEDEN: SONATINA ZA FAGOT IN KLAVIR (PRIREDBA ZA SAKSOFON IN KLAVIR)

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

14. avgusta lani je na gradu Snežnik kot del festivala Seviqc nastopila zasedba Laterna Magica, ki je predstavila izbor del Johanna Sebastiana Bacha. Izvajala je sonate in suite ter jih izmenjevala s koralnimi preludiji. Večina del je izvirno sicer nastala za orgle, glasbeniki pa so jih priredili za izvajanje v njihovem sestavu.
Zasedbo Laterna Magica sestavljajo Laura Pok – kljunasta flavta, Ronan Kernoa – violončelo in Raphaël Collignon – čembalo, diplomirani glasbeniki ali učitelji na višjih konservatorijih v Bruslju, Parizu in Haagu, ki pravijo, da bi lahko svoje poslanstvo označili kot približevanje evropskemu baročnemu repertoarju z možnostmi, ki jih ponuja njihova kombinacija inštrumentov.

Johann Sebastian Bach:
SONATA ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO BWV 1003
ICH RUF ZU DIR ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO (KORAL) BWV 639
SUITA ŠT. 3, BWV 1009
NUN KOMM DER HEIDEN HEILAND, BWV 659 (KORAL)
SONATA BWV 1035
WACHET AUF, RUF UNS DIE STIMME BWV 645

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

V Komornem studiu bomo predstavili izbrane posnetke 4. koncerta iz 12. cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus.

V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so nastopili: gostujoča litovska violistka Augusta Romaškevičiute se je rodila v litovski prestolnici Vilni, je članica simfoničnega orkestra iz Düsseldorfa, sicer pa je članica godalnega kvarteta Linus. Oboist Luciano Cruz se je rodil leta v Coimbri na Portugalskem. Pri 11-ih letih je začel igrati oboo, pri 15-ih letih pa je bil sprejet na državni glasbeni konservatorij v Lizboni. Študiral je na Akademiji za glasbo ''Hanns Eisler'' v Berlinu, od leta 2019 je prvi oboist Filharmonije južne Vestfalije. Violinistka Oksana Pečeny se je rodila v ukrajinski prestolnici Kijev, kjer se je glasbeno izobraževala na Specialni šoli za nadarjene otroke. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, violino je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu pri prof. Borisu Kušnírju, študij je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Primožu Novšaku in leta 2007 diplomirala z odliko. Od sezone 2013/2014 je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Violončelist Nikolaj Sajko je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor diplomiral iz študija violončela pri profesorju Cirilu Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V Simfoničnem orkestru SNG Maribor je namestnik solo violončelista. Od jeseni 2024 poučuje komorno igro na Univerzi za umetnost v Gradcu. Koncert z naslovom Majhni pogovori je obsegal pester spored glasbe: klavirske miniature skladatelja iz prve polovice 19. stoletja Felixa Mendelssohna Bartholdyja, ki jih je napisal med letoma 1829 in 1845 za klavir, so zvenele v priredbi za oboo in godalni trio, iz 20. stoletja: Serenada za godalni trio v C-duru za godalni trio Ernöja von Dohnányija iz leta 1902 in Fantazijski kvartet za oboo, violino, violo in violončelo Benjamina Brittna iz leta 1921 ter redko izvajani duo Vljudnostni pogovori za violino in violo sodobnega litovskega skladatelja Giedriusa Kuprevičiusa iz leta 1994.

Coretosva vrnitev je zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo pod versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica.

Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser
Dramaturg: Borut Trekman
Skladatelj: Marijan Vodopivec

Don Francisco – Boris Kralj
Dona Maria – Štefka Drolc
Cortes – Stane Sever
Pestunja – Duša Počkaj
Chincho – Polde Bibič
Spovednik – Branko Miklavc
Upravnik posestev – Janez Albreht
Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev
Pesem poje – Bert Sotlar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967

Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove raznolike učence, predvsem pa odločitev mladeniča, da se žrtvuje na križu, je izšla dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdahnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, ki je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava.

Prevajalec Jaroslav Novak,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija leta 2025.

Hrvaški skladatelj Stjepan Šulek velja za enega najvidnejših simfonikov nekdanje Jugoslavije. V klasično oblikovanih delih je povezal baročno polifonijo in romantično izraznost ter ustvaril svojevrsten, lasten slog, s katerim je obogatil hrvaško glasbeno literaturo. Koncert za violino, ki ga je Šulek sam izvedel 17. oktobra 1951 v Zagrebu, kaže vse glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, virtuozno obravnavani solistični part pa priča tudi o njegovih instrumentalnih zmožnostih. Vendar je treba poudariti, da ne zvočne ne tehnične izrazne možnosti violine nikjer ne postanejo same sebi namen, temveč jih Šulek uporablja samo z namenom, da bi čim bolj plastično oblikoval glasbeno vsebino.