Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vladimir Kos verze v pesmi intonira z občutki in drobci z daljnega Vzhoda. Pesnik je namreč večino svojega življenja preživel kot duhovnik na Japonskem. Naslov pesmi je Brevescriptum, kar lahko prevedemo kot: krajši zapis; interpretira jo dramski igralec Željko Hrs.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prvo obdobje Gubajduline zaznamuje zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka ter preplet raznolikih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se skladateljica podrobneje posveti obravnavi ritma. S pomočjo uporabe zaporedja Fibonaccijevih števil razvije koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij je Gubajdulina razvila tudi zanimanje za mističnost števil.

Pred Hrvaško je nova turistična sezona, ki prinaša tudi sveže izzive. Dozdajšnji model razvoja turizma očitno ni več ustrezen, saj Hrvaška izgublja tekmo v konkurenčnosti z drugimi sredozemskimi destinacijami. Na to je hrvaške turistične delavce že v začetku februarja opozoril predsednik vlade Andrej Plenković, ko jih je pozval k previdnosti pri oblikovanju letošnjih cen. Hrvaško namreč številni turisti opisujejo kot predrago, kar se je pokazalo že lani, ko so tujci na počitnicah porabili za 10 odstotkov manj denarja kot leto prej.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Velika noč je pred vrati in ta nas vse vabi k ustvarjanju, risanju in barvanju. A pirhi niso edina likovna podoba, povezana s tem časom. Za vzdušje se bomo potopili med upodobitve evangelijskih besedil, ki govorijo predvsem o dogajanju na velikonočno nedeljo. Podobe vstalega so se pojavljale že v 4. in 5. stoletju, na zahod pa je motiv vstajenja prišel šele v 10. stoletju z Otoni. Esej je Miha Zor pripravil leta 2008.

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado Kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado Kritiško sito.

Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev.

Režiserka: Špela Kravogel
Interpretinja: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Predstavili bomo eno vélikih glasbenih umetnin Johanna Sebastiana Bacha – skladateljev Pasijon po Mateju BWV 244. Predvajali bomo posnetek koncerta, ki je potekal v Herkulovi dvorani Palače Residenz v Münchnu, posredovala pa ga je Evropska zveza radijskih postaj. Ena najslavnejših uglasbitev Kristusovega trpljenja je zazvenela v izvedbi odlični vokalno-instrumentalni zasedbi, nastopili so Simfonični orkester in zbor Bavarskega radia, deški zbor Augsburške katedrale, tenorist Mark Padmore, baritonist Georg Nigl sopranistka Camilla Tilling in mezzosopranistka Magdalena Kožená, vsi pod vodstvom slovitega dirigenta Sira Simona Rattla.

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.

Pet let mineva od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben ciklus z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu v aprilu in maju 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa je sledilo še nadaljnjih dvanajst zgodb.
Okvirna zgodba prvega cikla je potekala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si pripovedovalci zgodbe pripovedovali virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo slišali v nadaljevanju, ena od pripovedovalk Filomena - v resnici Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. V maju bosta sledili še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija.

Interpretka Lara Janković,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2021.

V predpraznični oddaji bomo predvajali ploščo pozavnista Delfeaya Marsalisa Pontius Pilate’s Decision – Odločitev Poncija Pilata, ki seveda povzema svetopisemsko tematiko. Delfeayo Marsalis je na svoj prvenec iz leta 1992 Pontius Pilate’s Decision uvrstil deset avtorskih skladb; za njihovimi svetopisemskimi naslovi nas čaka polnokrven be bop v slogu njegovega vzornika J. J. Johnsona.