V Ljubljani bo 28. in 29. septembra potekala 10. konferenca o demenci – ASK 2018, katero organizira Slovensko združenje za pomoč pri demenci – Spominčica v sodelovanju z Medicinsko fakulteto. Srečanje bo obeležilo 20. obletnico prvega psihogeriatričnega srečanja, ki ga je leta 1998 organiziral ustanovitelj Spominčice, dr. Aleš Kogoj. Tema konference je Demenca – izziv sodobne družbe.V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33tisoč ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je diagnosticiran zgolj vsak četrti bolnik.
Konferenca ASK 2018, ki bo tokrat prvič potekala v Ljubljani, bo interdisciplinarno zasnovana, po vzoru uspešnih konferenc leta 2016 v Termah Čatež in leta 2017 v Termah Dobrna. Organizatorji so povabili številne domače in tuje strokovnjake s področja demence, ki bodo zbranim predstavili najnovejša odkritja, dosežke in primere dobrih praks s svojega področja delovanja. Med sodelujočimi so strokovnjaki in laiki z vseh področij, ki so povezana z demenco: zdravniki in zdravstveni delavci, socialni delavci, raziskovalci, zaposleni v domovih starejših, predstavniki politike, nevladne organizacije ter osebe z demenco in njihovi svojci. Letos bodo dali priložnost tudi študentom, specializantom in NVO, da svoje inovativne raziskovalne projekte predstavijo na sekciji posterjev.
O svojem soočanju z demenco bodo govorili tudi bolniki
Konferenca bo potekala v obliki predavanj, satelitskih simpozijev, delavnic in posterjev, vodilni domači in tuji strokovnjaki pa bodo obravnavali tudi aktualne teme, kot so zgodnja diagnoza, preventiva, dolgotrajna in paliativna oskrba in podporne tehnologije za ohranjanje samostojnosti oseb z demenco. V posebni sekciji bodo osebe z demenco in njihovi svojci spregovorili o svojem soočanju z boleznijo. Slavnostna gosta konference bosta direktorica Alzheimer's Disease International ga. Paola Barbarino in podpredsednik Alzheimer Europe dr. Charles Cherry. Poseben gost bo Tomaž Gržinič, predsednik Slovenske delovne skupine oseb z demenco in član Evropske skupine oseb z demenco. Konferenca bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Najpomembnejši vsebinski sklopi na konferenci bodo:
• Raziskave in nevropatologija demenc
• Zgodnja diagnoza in nevrobiološki dejavniki demenc
• Klinične raziskave in farmakološko zdravljenje demenc
• Dejavniki tveganja in preventiva pri demenci
• Nefarmakološke intervencije pri demenci
• Epidemiologija demenc in implikacije za družbo
• Izzivi dolgotrajne oskrbe pri demenci
• Podporne tehnologije in storitve za ohranjanje samostojnosti
• Skrb za osebe z demenco
• Demenci prijazna skupnost in pravice oseb z demenco
• Paliativna oskrba pri demenci
Demenca je posledica bolezni možganov
V Sloveniji je po ocenah stroke okoli 33.000 bolnikov z demenco, napovedi pa niso nič kaj rožnate, saj naj bi se do leta 2050 število podvojilo. Demenca je sindrom - skupek pojavov (simptomov), ki so posledica bolezni možganov in zmanjšuje miselne sposobnosti. Najpogosteje so to motnje spomina in orientacije, spremembe razpoloženja in vedenja, težave pri pisanju in govorjenju ter zmedenost in depresija. Če se vzrok demence odkrije pravočasno, pri obolelih lahko upočasnimo razvoj simptomov in s pravilnim pristopom zagotovimo boljšo kvaliteto življenja, med drugim navaja NIJZ v zloženki, ki je izšla lani v sklopu čezmejnega projekta Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju - Demenca aCROsSLO. Cilj zloženke je ozaveščanje širše javnosti o demenci in bralca seznaniti na koga v svojem okolju se lahko obrne po konkretno pomoč. Poleg tega seznanja o vzrokih demence in načinih s katerimi jo prepoznamo in diagnosticiramo.
Vzroki demence
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ki je napredujoča in za zdaj neozdravljiva. Z leti postopno prinaša spremembe v možganih, ki povzročajo odmiranje živčnih celic (nevronov). Vaskularna demenca je naslednji najpogostejši vzrok, katerega posledica je zmanjšan dotok krvi in s tem kisika v možgane (najpogosteje po možganski kapi). V nekaterih primerih si obolela oseba lahko tudi opomore. Po pogostosti sledita demenca z Lewijevimi telesci, ki je povezana z značilnostmi Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni ter se najpogosteje kaže kot zmedenost in halucinacije, ter frontotemporalna demenca, ki vpliva na sprednji čelni del možganov, ki je odgovoren za logično sklepanje. Ostale bolezni možganov se redko pojavljajo.
Prvi znaki demence
1. Postopna izguba spomina
2. Težave pri govoru - iskanje besed
3. Osebnostne in vedenjske spremembe
4. Nezmožnost presoje in organizacije
5. Težave pri vsakodnevnih opravilih
6. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari
7. Težave pri krajevni in časovni orientaciji
8. Neskončno ponavljanje istih vprašanj
9. Spremembe čustvovanja
V.P.