Maja je začelveljati pravilnik o psih pomočnikih, ki je bil sprejet na podlagi zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Invalid lahko izvajalca šolanja psa izbere med tistimi, ki jih bo ministrstvo za delo izbralo na podlagi javnega razpisa. Do sedaj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije pokrival stroške za psa pomočnika le slepim ljudem, s spremembo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in sprejemom Pravilnika o psih pomočnikih, pa lahko invalid, ki je zaradi invalidnosti težko ali najtežje gibalno oviran, a ima ustrezne psihofizične lastnosti in primerne bivalne pogoje, dobi psa pomočnika.Sabina Dermota je od rojstva slepa, že sedmo leto pa sta z labradorcem Baronom praktično nerazdružljiva. Prizna, da dokler ni imela Barona, ni vedela, kako je, ko vse lahko počneš sam. Seveda z Baronovo pomočjo.
Kako vam vaš labradorec Baron pomaga v vsakdanjem življenju?
Baron mi daje varnost v zunanjem okolju, možnost samostojnih sprehodov, manj asistence drugih ljudi, večjo svobodo in samozavest. Pomaga mi tako, da me varno vodi mimo ovir, ki se dnevno pojavljajo na poti. Pokaže mi robnike pločnikov, vrata avtobusa, postavi me v vrsto v trgovini, pokaže bančno ali poštno okence, poišče prazen sedež, pelje me na sprehod in varno domov. Vse to in še več. Težko je našteti vse, ker je tega res zelo veliko.
Kam vse vas pospremi?
Vodi me na vseh znanih poteh, pa tudi v neznanem okolju, če se prej naučim pot. Z menoj gre v službo, v šole na roditeljske sestanke, v gledališče, v trgovine, na banko, na pošto, v gledališče, na razne obiske, v kavarne in druge lokale. Res je težko vse našteti. Z menoj je povsod razen v okolju, kjer zanj ni primerno. Na primer na bazenu, na drsališču, na koncertu.
Ste naleteli še na kakšno težavo po izkušnji v trgovini Harvey Norman, kjer Barona niso spustili v trgovino?
Izkušnja v trgovini Harvey Norman, kjer sta dva prodajalca prepovedala vstop mojemu Baronu, je sicer imela srečen konec. Dogodek sem delila z javnostjo na Facebooku, veliko ljudi je zadevo komentiralo, še več delilo in ogromno ljudi bralo. Vse dogajanje na Facebooku je botrovalo, da se je žalostno začeta zgodba iztekla v čudovit konec. V imenu vodstva te trgovine sem dobila opravičilo in pojasnilo, da dogodek ni bil v skladu z njihovimi navodili. Ponudili so mi tudi odškodnino, ki sem jo zavrnila. So pa podprli mojo idejo o priročniku o psih vodnikih slepih in mi pomagali pri izdaji knjige. Prepričana sem, da bi jim bilo lažje plačati naloženo kazen in na stvar pozabiti. Izbrali so mojo ponujeno pot in organizirali tim, ki se je resnično potrudil in v celoti poskrbel, da je lična knjižica ugledala luč sveta. Vsem, ki so kakor koli sodelovali pri izdaji knjižice se iskreno zahvaljujem. Sicer pa se dogaja, da me kdaj kje opozorijo, da pes ne sme naprej. Ko pa jim pojasnim, da je to pes vodnik za slepe in ima po zakonu pravico z menoj povsod, se mi opravičijo in me spustijo dalje. Njegovo istovetnost dokažem z izkaznico, ki uradno potrjuje, da je to izšolan pes vodič.
Kakšen je pri nas postopek za pridobitev psa vodnika ali pomočnika? Kako ste dobili Barona?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vsaj 25 let krije stroške šolanja psa vodiča ali vodnika slepih. Zgodovina uporabe psov vodnikov sega zelo daleč v leto 1953. Pogoj za pridobitev takšnega psa je tretja, četrta ali peta kategorija slepote ter dobra orientacija ali kot se temu reče strokovno, mobilnost slepega. Seveda mora biti oseba opravilno sposobna in imeti dovolj kinološkega znanja, da lahko dobi in skrbi za psa. Ko slepi odda popolno vlogo za psa vodnika, ga na domu obišče komisija za dodeljevanje psov vodnikov pri ZZZS. Ta na osnovi videnega odobri ali zavrne nadaljnji postopek. Če je vse vredu, si slepi izbere vaditelja, ki mu bo šolal psa. Ko je pes izšolan in z vaditeljem uspešno opravi izpit, se prične uvajalno obdobje slepega. Ko je to uspešno zaključeno, mora uspešno opraviti izpit B. In ko so vsi ti postopki zaključeni, sme novi par sam hoditi po vsakodnevnih poteh. Tudi sama sem Barona dobila po teh postopkih. Le s to različico, da je bil že izšolan in sva tako prihranila vsaj leto dni čakanja drug na drugega. Kako bo s psi pomočniki, bomo še videli. Za enkrat jih je kar malo in niso tako na očeh javnosti, saj so telesno ovirani invalidi težje gibljivi kakor slepi.
Kako je potekalo prvo srečanje z Baronom?
Barona smo si šli prvič pogledat vsi člani družine. Takoj, ko se nam je pridružil v dnevni sobi vaditeljev, se je med nami ustvarila vez naklonjenosti, ki je prerasla v takšno navezanost, da si ne znam več predstavljati življenja brez njega. Tako je bilo, kot da smo dobili novega družinskega člana. Ker pa pes tudi dela zame, je to tudi odvisnost, ne le ljubezen. Občutkov, ki jih občutiš, ko pes dela zate, se ne da opisati, moraš jih doživeti. Bi pa opozorila še na dejstvo, da pes ni le pomočnik, prijatelj in družabnik, temveč je tudi obveznost, skrb, odgovornost in konec koncev strošek. Tega se moramo zelo dobro zavedati preden se odločimo zanj.
Vesna Pfeiffer