Pogled z Zmajskega mostu proti Tromostovju. Na lvei strani je Plečnikova tržnica, na dnu Tromostovje in stavba v ozadju. Foto: BoBo, arhiv MMC
Pogled z Zmajskega mostu proti Tromostovju. Na lvei strani je Plečnikova tržnica, na dnu Tromostovje in stavba v ozadju. Foto: BoBo, arhiv MMC

[video]

[/video]Od 7. do 12. maja Zvez društev gluhih in naglušnih Slovenija obeležuje teden naglušnih. Letošnji teden ozaveščevanja o naglušnosti poteka pod geslom Dostopnost odstrani vse ovire. Trinajst lokalnih društev gluhih in naglušnih bo v tem tednu pripravilo različne dogodke, osrednji dogodek pa bo konferenca Mednarodne zveze naglušnih IFHOH v petek, 11. maja 2018.

Problematika izgube sluha je še vedno pogosto prezrta in nerazumljena. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije so alarmantni, saj se ugotavlja, da je na svetu okoli 466 milijonov ljudi z izgubo sluha, kar pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi se z izgubo sluha sooča okoli 52 milijonov ljudi.
V razvitih državah, kjer je življenjska doba prebivalcev daljša se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. In Slovenija ni izjema. Izguba sluha – naglušnost in oglušelost v odrasli dobi pomembno vplivata na vsakdanje življenje posameznika. Tako na področju izobraževanja, zaposlovanja kot osebnega življenja. Razvoj slušnih aparatov, polževih vsadkov ter dodatnih pripomočkov za poslušanje in ne nazadnje tudi pametni telefoni ter računalniki so omogočili lažje vključevanje naglušnih oseb v širšo skupnost. Predvsem to velja za mlajšo populacijo. Starejši se žal soočajo pri tem z več težavami.
Razlikovati je treba med naglušnimi in oglušelimi ter gluhimi
Naglušni in oglušeli za komunikacijo uporabljajo govor in poslušanje, gluhi pa za sporazumevanje uporabljajo znakovni jezik. Naglušni in oglušeli se ves čas svojega življenja zanašajo na poslušanje in na pisne informacije, zato je potreba po pisnih prilagoditvah čedalje večja. Podnaslavljanje televizijskih programov, gledaliških iger, javnih prireditev, video vsebin so življenjskega pomena. Možnost zapisnikarjev na predavanjih in srečanjih, tako v profesionalnem kot osebnem življenju so v Sloveniji za zdaj izjemno skromne.
Izguba sluha: trend naraščanja v razvitih državah
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izgubo sluha opredelila kot eno najpogostejših oviranosti v zahodnem svetu, ki narašča v vseh starostnih skupinah in je v številnih primerih skriti povzročitelj številnih dodatnih zdravstvenih težav.
V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se letno izda okoli 18.000 novih slušnih aparatov. Približno 1.100 oseb na leto prvič prejme slušni aparat. V Sloveniji je približno 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima le približno polovica ugotovljeno okvaro sluha.
Konferenca v Ljubljani: Dostopnost odstrani vse ovire
Namen posveta v Ljubljani je ozaveščanje o potrebah po dostopnosti, in to v vseh področjih življenja: tako na fizični, psihični in socialni ravni. V prvem sklopu konference bo poudarek na predstavitvi pravnih podlag za urejanje dostopnosti pri nas in po svetu, drugi sklop predavanj se bo osredotočal na psihološke vidike okvare sluha, v tretjem pa se bodo predavatelji posvetili medicinski in psihosocialni rehabilitaciji.
Več o programu konference pa si lahko preberete na: http://www.zveza-gns.si/konferenca-ifhoh-a/.
Celodnevna konferenca bo potekala v petek, 11. maja 2018, v hotelu M v Ljubljani.

V. R.