Do dodatka za pomoč in postrežbo so zdaj namreč upravičeni le slepi.
Predlog širi krog upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi petega odstavka 100. člena pokojninskega zakona. Tako bi bili do tega dodatka upravičeni ne le slepi mladoletniki, ampak vsi mladoletni, ki so zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu ali upokojencu in pri osnovnih življenjskih potrebah nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega.
Predlagana sprememba ne posega v pravice slepih, ki so zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu, saj bodo še naprej upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo, so zagotovili v DS.
Mnenje zagovornika načela enakosti
Tudi zagovornik načela enakosti je ocenil, da je ureditev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za mladoletne, ki so zaradi svojih oviranosti odvisni od tuje nege in pomoči, diskriminatorna. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je priporočil odpravo diskriminacije s spremembo zakonodaje, tako da bodo dodatek prejeli vsi, ki ga potrebujejo.
Priprava zakonskega predloga
Odbor DZ za delo je na nujni seji 1. marca, sklicani na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB, prav tako pozval ministrstvo k pripravi zakonskega predloga za odpravo diskriminacije otrok s posebnimi potrebami pri upravičenosti do dodatka. Ministrstvu so naložili, da predlog pripravi v treh mesecih.
Po navedbah DS dodatek za pomoč in postrežbo pri vseh osnovnih življenjskih potrebah od 1. marca znaša 314,70 evra mesečno, pri večini osnovnih življenjskih potreb pa 157,35 evra mesečno. Upravičencev do dodatka je bilo januarja 33.036, pri čemer jih je dodatek kot samostojen prejemek prejemalo 514. Upravičencev do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa je bilo lani 8421. Mesečni znesek je glede na zahtevnost otrokovega zdrav
stvenega stanja znašal 107,42 ali 214,84 evra.
V ta namen so lani izplačali skoraj 12,4 milijona evrov. Po predlogu pa naj bi znesek na mesečni ravni znašal približno 1,35 milijona evrov, pričakuje DS.